Raziskovalci Karlove univerze v Pragi, ene vodilnih nemških raziskovalnih institucij Družbe Maxa Plancka in Tehnične univerze v slovaškem mestu Košice so študijo izvedli leta 2013 na vzhodu Slovaške, kjer živi velika romska manjšina. Minuli mesec so jo objavili v ameriški znanstveni reviji Proceeding of the National Academy of Sciences, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Raziskovalci so preučevali vedenje 327 slovaških učencev, starih od 13 do 15 let, ki pripadajo večinskemu delu slovaškega prebivalstva.
Vsak izmed njih je najprej prejel dva evra, nato pa sta jim bili ponujeni dve možnosti - svoje premoženje in premoženje svojih nasprotnikov so lahko pustili nedotaknjeno, lahko pa so plačali 20 centov v zameno za to, da se njihovim nasprotnikov premoženje zmanjša za polovico - kar so imeli raziskovalci za destruktivno vedenje.
Učence so nato razdelili še v skupine po tri osebe. Eden za drugim so morali med 20 tipičnimi slovaškimi in romskimi imeni izbrati svojega morebitnega nasprotnika.
Če je bil prvi otrok pozitivno naravnan do pripadnikov manjšine, je le 19 odstotkov otrok, ki so izbirali drugi, do njih izrazilo sovražnost. Če pa je predhodnik do manjšine zavzel negativno stališče, je njegovemu vedenju sledilo 77 odstotkov tistih, ki so izbirali drugi.
V primeru, da sta bila prva dva odločevalca pozitivno naravnana do manjšine, je enako stališče zavzelo 81 odstotkov tretjeizprašanih. Če pa sta oba predhodnika do manjšine pokazala sovražnost, je enako vedenje pokazalo 88 odstotkov otrok, ki so izbirali zadnji.
