Žledolom, ki je februarja 2014 v slovenskih gozdovih povzročil ogromno škode, ni prizanesel niti ljubljanskemu živalskemu vrtu. Drevesa, ki so klonila pod težko ledeno oblogo, so takrat uničila več kot kilometer dolg odsek zgornje zunanje ograje, poškodovane so bile štiri večje ograde in bivališča živali ter vse letalnice za ptice, obenem pa je na območju vrta padla približno tretjina tamkajšnjih dreves.
Najbolj je žled prizadel zgornji del živalskega vrta, strmo pobočje rožniškega klanca je za obiskovalce nedostopno že dobra štiri leta. V Živalskem vrtu Ljubljana so se po žledolomu sicer nadejali, da bi poškodovano območje obnovili do pomladi 2015, vendar se je zahtevna sanacija zavlekla. A očitno se obnova zdaj vendarle bliža koncu. V živalskem vrtu so namreč na vprašanje občana na spletnem portalu Pobude meščanov, zakaj je zgornji del vrta že tako dolgo zaprt, odgovorili, da načrtujejo odprtje tega dela prihodnji mesec.
Sanacija potekala postopoma
Da bo odprava posledic žledoloma zahtevna, so v živalskem vrtu opozorili že kmalu po ujmi. »Takšne katastrofe v rednih finančnih načrtih niso predvidene, zato je že ta nenadni zasuk prednostnih nalog ena največjih težav. Poleg tega so živali živa bitja, zato je pri njih načrtovanje potrebno na daljši rok, vse selitve in spremembe morajo povzročati čim manj stresa, nobena podrta ograda ne more čakati,« je takrat pojasnila strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana Barbara Mihelič in dodala, da je bila sečnja na območju vrta obsežnejša od načrtovane, zato nekatere ograde zaradi spremembe okolja niso več primerne za naselitev živali, ki so v teh ogradah bivale pred ujmo.
»Ker take naravne katastrofe nismo mogli pričakovati, seveda tudi načrtov za prenovo ni bilo, kaj šele finančnih sredstev. Zato je bilo treba ne le načrtovati nadomestne ograde in letalnice, pač pa celostno posodobitev zgornjega dela skladno z razvojnim načrtom, za vse izdelati projekte, pridobiti dovoljenja, izvesti javna naročila, počakati na posodobitev odloka o krajinskem parku, pridobiti sredstva, izpeljati postopke z zavarovalnico,« so potek zdaj opisali v živalskem vrtu, kjer so se sanacije lotili po etapah. Najprej so v zgornjem delu postavili novo zunanjo ograjo, potem pa postopoma obnovili ograde in uredili poti do njih, najprej pot do volkov, nato naprej do risov, kasneje še do kozorogov.
Ptičje gnezdilnice in hoteli za žuželke
Letos so pod Rožnikom zimske mesece, ko je obiskovalcev manj, izkoristili še za napeljavo kanalizacije, plinovoda in novega električnega omrežja v spodnjem delu vrta, kjer so prenovili in ozelenili tudi osrednji bajer z mostom ter novimi otoki za pelikane in lemurje. »Tega poleti ob velikem številu obiskovalcev ni mogoče graditi,« so pojasnili in ob tem dodali, da v zgornjem delu vrta končujejo urejanje treh novih ograd, za lose, severne jelene in trojno letalnico za sove. »Obiskovalci bodo imeli priložnost srečanja s temi novimi živalmi, kar bo velika popestritev dosedanje zbirke živali,« so zapisali v živalskem vrtu.
Ob novi poti in v zgornji brunarici bodo obiskovalcem predstavili še gnezdilnice za ptice in »hotele« za žuželke, z obnovo zgornjega dela vrta pa so zmanjšali tudi nekatere največje naklone. Tako bodo nove ograde lažje dostopne tudi za obiskovalce, ki so zaradi strmih poti ta del živalskega vrta doslej težje obiskali. »Odprtje zgornjega dela je načrtovano za sredino junija letos,« ob tem napovedujejo v živalskem vrtu.
