S povišanim krvnim tlakom ali hipertenzijo se sooča vsak četrti odrasli prebivalec sveta in podobno kot v Evropi vsak drugi odrasli Slovenec. Ker se jih večina bolezni ne zaveda, si v sklopu globalne preventivne akcije Mesec meritev maj tudi v slovenskem Združenju za hipertenzijo prizadevajo za višjo ozaveščenost ljudi o resnosti posledic nezdravljene hipertenzije in vse pozivajo k meritvam.
Brezplačne meritve krvnega tlaka ves mesec že drugo leto zapored opravljajo v različnih zdravstvenih ustanovah in lekarnah po vsej Sloveniji, na spletni strani www.hipertenzija.org pa je objavljen spletni vprašalnik, kamor je treba vnesti meritve krvnega tlaka in še nekaj podatkov. Lani je v tej preventivni akciji Poznaj svoje številke – spoznaj svoj krvni tlak sodelovalo 2883 ljudi, od katerih jih je imelo hipertenzijo več kot 58 odstotkov. Skoraj 30 odstotkov teh ljudi se ni zdravilo, opozarja predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo dr. Jana Brguljan Hitij.
Vsak drugi s hipertenzijo
Odstotki so podobno skrb zbujajoči pri vseh ljudeh. Več kot polovica obolelih se bolezni ne zaveda, med tistimi, ki se je zavedajo, pa jih polovica ne ukrepa. To pomeni, da je okoli 75 odstotkov svetovnih bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt, opozarja Brguljan-Hitijeva.
»Zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil pri nas nima dobro urejenega krvnega tlaka tudi tri četrtine bolnikov, ki se zdravijo in se ne zavedajo, da se brez zdravljenja možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. Pri nas to vsako leto doživi okrog 4400 ljudi, okoli 2100 jih umre, še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za usodne okvare srca. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre,« razgalja skrb zbujajoče podatke posledic nezdravljene hipertenzije Brguljan-Hitijeva.
Doda, da nezdravljena bolezen pospešuje tudi demenco, osteoporozo, sladkorno bolezen in druge okvare ožilja.
Zdravljenje je učinkovito
»Bolezen, ki vse bolj pesti tudi mlajše, ni ozdravljiva, jo pa lahko zelo dobro zdravimo in preprečimo škodljive posledice delovanja visokega tlaka nad 140/90 mm Hg (milimetrov živega srebra),« razloži Brguljan-Hitijeva. Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg.
K odkrivanju in zdravljenju bolezni so veliko pripomogle referenčne ambulante, veliko pa lahko s samomeritvami in zdravim načinom življenja naredimo sami, pravijo strokovnjaki. Menijo, da bi moral biti v domači lekarni merilnik krvnega tlaka enako samoumeven kot termometer za merjenje vročine.
Pri dokaj enostavnem postopku samomeritev je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, poudarja mag. Primož Dolenc z oddelka za hipertenzijo, saj je »krvni tlak zelo izmuzljiva spremenljivka, ki se lahko že v nekaj sekundah povsem spremeni«. Zato je treba krvni tlak meriti dvakrat na dan, običajno zjutraj in pred večerjo. Za verodostojne rezultate pol ure pred meritvijo ne smemo zaužiti obroka, kofeina, zdravil, alkohola ali kaditi, izogniti pa se moramo telesnim naporom in stresu. Med meritvijo moramo sedeti z naslonjenim hrbtom in stopali na tleh, pomembna je tudi pravilna velikost manšete, ki mora biti nameščena v višini srca, našteva Dolenc.
Redne meritve
Redno spremljanje vrednosti krvnega tlaka bolnika spodbudi k zdravemu življenjskemu slogu in omejevanju soli v prehrani, ga opomni na redno jemanje zdravil in zmanjša psihične obremenitve zaradi bolezni, kar posledično še zniža krvni tlak, ugotavljajo strokovnjaki.
Z boleznijo se najprej spopadejo družinski zdravniki, ki bolezen pogosto odkrijejo, ko pride bolnik v ambulanto zaradi drugih težav. Poleg nefarmakoloških ukrepov, ki izboljšujejo zdrav način življenja, lahko bolnikom ponudijo pet skupin zdravil, pravi Brguljan-Hitijeva. Opozori, da na njihovem oddelku pogosto zdravijo bolnike, ki niso jemali predpisanih zdravil. Vedno pa se najde tudi kdo, ki povišanemu tlaku nikoli ni posvečal nobene pozornosti. Tako zdaj zdravijo 63-letnega bolnika z glavoboli in vrtoglavicami, ki si še nikoli ni sam izmeril tlaka. Ko so ga sprejeli, so mu izmerili 210/70 mm Hg. Zdaj je njegov tlak urejen, glavoboli in vrtoglavice pa pozdravljeni.
Tlak si morajo občasno izmeriti tudi mlajši
Na preventivnih meritvah tlaka v UKC Ljubljana je bila z meritvijo zelo zadovoljna tudi Branka Đukić iz Ljubljane, ki se zaveda, da si morajo tlak, čeprav nimajo težav, občasno izmeriti tudi mlajši, saj nikoli ne veš, kdaj se začne kaj skrivati tudi v ozadju dobrega počutja. Sedemdesetletni Metod iz Medvod, ki je strasten kadilec, je bil z rezultati meritev prav tako zadovoljen. Doma si sam večkrat izmeri precej bolj povišane vrednosti, a to pripisuje neznanju, saj si, kot pravi, sam tlaka zagotovo ne zna prav izmeriti.
