Del Gosposvetske ceste, na katerem so arheologi že lansko leto izkopavali, počasi dobiva svojo končno podobo. Delavci KPL in Hidrotehnika so posadili črne gabre, ki bodo po zaključku gradnje tvorili nov drevored v Ljubljani, uredili pločnik in položili že prvo plast asfalta. Popolna zapora Gosposvetske ceste in dela Dalmatinove ulice od križišča s Slovensko do Miklošičeve ceste je predvidena do konca letošnjega junija.
Po prenovi bo Gosposvetsko cesto krasil drevored 58 črnih gabrov, Dalmatinovo ulico pa 18 mokovcev, ki bodo posajeni ob bočnih parkirnih mestih. Pri stavbi nekdanje Metalke pa bodo po novem rasle še tri navadne bukve. Pred evangeličansko cerkvijo je predvidena posebna ureditev, ki bo dajala občutek trga, v neposredni bližini pa je načrtovana tudi postavitev kipa Martinu Lutru.
Arheologi pred zanimivo uganko
Na Dalmatinovi ulici so arheologi izkopavanja zaključili prejšnji teden. Kot je povedal vodja izkopavanj Martin Horvat iz Mestnega muzeja, na Dalmatinovi ulici grobov niso našli. »Verjetno je po njej tekla kakšna manjša cesta, ki je bila bolj lokalnega značaja, ni šlo za tako pomembno cesto, kot so bile glavne vpadnice v Emoni,« je dejal Horvat.
»Najdenih predmetov smo izjemno veseli«
Arheološka izkopavanja na delu Gosposvetske ceste pa še niso zaključena. Ravno v naslednjih dneh jih čaka zanimivo delo. Kot je povedal Horvat, so pri izkopavanjih na delu Gosposvetske pri križišču s Slovensko cesto naleteli na izjemno najdbo. »V tem trenutku bi bilo zelo nehvaležno in neodgovorno špekulirati, ali gre za grobnico ali objekt, ki je bil povezan s pokopališčem ali kaj tretjega. Kar dela to arhitekturno najdbo izjemno, je dejstvo, da so bile stene poslikane s freskami, po tleh pa naj bi bil celo mozaik. V tem bistveno odstopa od tega, kar smo na pokopališču našli doslej,« je povedal Horvat. »Nadaljnja izkopavanja bodo pokazala, v kakšnem kontekstu lahko to najdbo interpretiramo,« je še dodal vodja izkopavanj.
Horvat je omenil, da so letos med izkopavanji na Gosposvetski cesti naleteli na še eno zanimivo in izjemno najdbo, in sicer so odkrili grob neznane Emonke, ki je bila pokopana v žari. »Gre za starejši grob iz 1. ali 2. stoletja. Takšni grobovi so bili običajni pri raziskovanju recimo območja garažne hiše Kozolec II, na tem delu Gosposvetske pa teh starejših grobov praktično ni,« je dejal Horvat. Arheologi so v tem grobu našli tudi stekleničko, ki se imenuje balzamarij. Slednjo je pokojna Emonka uporabljala za shranjevanje dišav.
Poleg balzamarija so arheologi našli tudi dva para bronastih zapestnic, pri čemer je enemu manjkala ena od zapestnic, in keramično posodo, ki je najverjetneje služila shranjevanju hrane kot popotnice pokojnemu v onostranstvu. Naleteli so tudi na rimski novec iz 4. stoletja, ki je bil skovan v Sisciji oziroma v današnjem Sisku. Novec ima na eni strani upodobljeno personifikacijo mesta Rim, na drugi strani pa sta upodobljena dvojčka Romul in Rem z volkuljo. »Najdbe ohranjenih predmetov v poznoantičnih grobovih so redke, v njih navadno ni pridatkov, ki jih poznamo iz starejših grobov. V času krščanstva so pridatke namreč nehali dajati v grobove. Ravno zaradi redkosti smo izjemno veseli, če najdemo kakšen predmet. Ta nam pomaga tako pri dataciji kot tudi pri interpretaciji groba,« je pojasnil Horvat.
