Atrij Celje je bil nekdaj eden največjih upravljavcev nepremičnin v regiji, saj je skupaj upravljal več kot 300 objektov. Od decembra lani je v stečaju, potem ko so kriminalisti v družbi uvedli preiskavo, ker v nekaterih v objektih, ki jih je upravljal, ni plačeval elektrike in nekaterih drugih stroškov.

Poslovne goljufije, izginjanje denarja, kršenje pravic delavcev

Kriminalisti so ugotovili sum kaznivih dejanj izneverjanja, poneverbe ali neupravičene uporabe tujega premoženja, kršitve temeljnih pravic delavcev ter več poslovnih goljufij, so pojasnili PU Celje.

Prav tako je izginil denar za skupne stroške etažnih lastnikov in rezervni sklad, iz katerega naj bi izginilo vsaj 2,5 milijona evrov. Stroškov naj Atrij ne bi poravnaval že od leta 2015. Neuradno naj bi šlo za okrog devet milijonov evrov.

Storitve omenjenih kaznivih dejanj sta osumljeni dve pravni in dve fizični osebi, ki naj bi s svojimi ravnanji pridobili protipravno premoženjsko korist. Ta po dosedanjih ugotovitvah presega pol milijona evrov.

Zasegli tudi računalnike in trde diske

Poleg dokumentacije so kriminalisti med hišno preiskavo zasegli tudi več elektronskih naprav, med drugim več kot deset računalnikov, ter več nosilcev elektronskih podatkov, kot so USB-ključi in trdi diski.

Zasežene elektronske naprave so po navedbah celjske policije prav tako predmet preiskave. Hkrati so zavarovali več elektronskih podatkov z oddaljenim dostopom - strežnikov, ki utegnejo biti dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku.

»Poslovni promet se je poleg poslovanja v obliki listin zaradi hitrosti v pretežni meri odvijal po elektronski poti, kar velja za različna dogovarjanja za posle, smeri nakazil sredstev za opravljene storitve, prodajo blaga in drugo v tej zvezi,« še navajajo na celjski policijski upravi.

Za zdaj še ni znano, koliko terjatev so v stečajno maso Atrija prijavili oškodovanci. Samo en upravnik, gre za družbo Habit, ki je od Atrija prevzel kar 60 stavb v upravljanje, je stečajni upraviteljici Katji Skumavec v imenu etažnih lastnikov prijavil za več kot 470.000 evrov terjatev iz naslova rezervnih skladov.