Nikolaj II. in Aleksandra sta namreč leta 1918 umrla pod streli boljševikov, poleg njiju pa so na izjemno okruten način pobili tudi njunih pet otrok. Kateri dogodki so vodili do tragičnega konca vladavine zadnje dinastije Romanovih ter kako je nanje vplivala ljubezen Nikolaja in Aleksandre, je raziskovala britanska zgodovinarka dr. Suzannah Lipscomb. Na osnovi 1700 na roko napisanih pisem, ki si jih je dvojica izmenjala med letoma 1914 in 1917, je posnela dokumentarno serijo Nikolaj in Aleksandra: Zadnja pripadnika modre krvi, ki jo lahko spremljate na kanalu Viasat History.
Sta si v pismih razgalila duši?Prek njih dobimo neverjeten vpogled v njuno razmišljanje na ravneh posameznikov, ljubimcev pa tudi vladarjev največjega naroda na svetu. Bila sem v stiku z njunimi najglobljimi mislimi – naj bo to o njuni ljubezni ali pa o ruski revoluciji. Polna so strasti. Še po 22 letih zakona sta bila povsem očarana drug nad drugim, kar je izjemno. Po drugi strani pa to pomeni, da sta bila zaradi tega manj pozorna na razvoj dogodkov na ravni cesarstva. Presenetilo me je, kako zelo je Aleksandra manipulirala s soprogom, kako ga je spodbujala k vse večji avtoritarnosti, marksizmu, trdnosti pri odločitvah. Iz pisem pa so razvidne tudi bolj pikantne podrobnosti – poimenovala sta namreč svoje genitalije in o njih pisala v pismih. Poimenovala sta tudi njeno mesečno perilo – ona mu pravi Madame Becker, ker je tako nadležno in dolgočasno, brez njega pa bi bilo življenje veliko lepše. Presenetljivo in navdušujoče je imeti tako podroben in globok vpogled v intimo nekega ljubezenskega odnosa.
Sta bila popolna drug za drugega? Zaljubila sta se skoraj na prvi pogled in v času položaju primernih dogovorjenih porok z leti vendarle dobila dovoljenje za poroko. Na poti do tega pa je bilo nekaj ovir, kajne?Prva ovira so bili starši, ki so imeli zanju že izbrana »primerna« partnerja. Druga je bila njena vera – iz luteranstva je morala prestopiti v rusko pravoslavno cerkev. Težava je bilo tudi njeno nemško poreklo ter britanski način vzgoje in obnašanja. Po eni strani sta bila popolna drug za drugega, ljubila sta se in si bila povsem predana. Po drugi pa se lahko vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi se Nikolaj poročil z žensko, ki bi mu svetovala reforme, ali pa bi bila zgolj malo bolj odprte glave, manj dogmatična in avtoritarna. Povsem možno je, da bi se svetovni dogodki, ki so vplivali na velike zgodovinske premike, razvili povsem drugače.
So pisma pokazala, da Nikolaj in Aleksandra nista povsem razumela, kaj se dejansko dogaja s cesarstvom, na čelu katerega sta bila?Lahko rečemo, da sta živela v lastnem, domišljijskem svetu. Presenetil me je njen zapis v enem od pisem po njegovi abdikaciji, saj mu je zatrdila, da ga bo spravila nazaj na prestol in da bo kmalu spet vse tako, kot je bilo. To kaže, v kakšni iluziji sta, ali pa vsaj ona, živela. Da bi po vseh dogodkih, ki so se takrat pripetili, sploh lahko pomislila na kaj takega, kaže, da ni imela pojma, kaj se dogaja.
Je na pomanjkanje stika z realnostjo vplivala tudi njuna zasvojenost z drogami, o čemer sem pred kratkim brala?Aleksandra je bila zelo bolna, vse te zdravstvene težave pa je poskušala spraviti pod nadzor z narkotiki – šlo je za veliko kokaina, morfija pa tudi drugih drog, za katere so takrat menili, da so dobre za zdravje. Tako si lahko predstavljamo, da sta bila ves čas morda vsaj malce zadeta.
Zakaj je bila Aleksandra tako nepriljubljena med ruskim ljudstvom? Tudi to je bila namreč ena od težav, ki so vodile do oblikovanja revolucije.Bila je Nemka, in to v času med prvo svetovno vojno, ko je bila Nemčija sovražnik. Kar seveda ni pomagalo pri njeni priljubljenosti. A se jim ni priljubila že niti pred tem – nekje sem prebrala, da je bila povsem brez šarma. Bila je sicer dokaj lepa, a čistunska, hladna, neprijazna, pa tudi dokaj živčna. Ni marala plesov, pogovorov z ljudmi, večerij v javnosti. Ni bila takšna, kakršna naj bi bila članica ruske aristokracije. Ni bila pretirano družabna, s čimer pa ni ravno zapolnila vloge ruske carice, ki bi objela ves narod in z njimi delila toplino srca.
K priljubljenosti verjetno ni pripomoglo niti njeno navdušenje nad mistiko, pa tudi njen odnos z ruskim menihom in prerokom Grigorijem Rasputinom?Zagotovo. Mislim sicer, da z Rasputinom nista bila ljubimca, o čemer se je takrat na glas šušljalo, a je bilo dovolj že to, da so o tem sploh govorili. Že sam njun tesen odnos, kakor tudi prisotnost Rasputina v ožjem krogu carja, pa je dajal vtis, da nadzora nad državo nima več car, ampak ta mistik in zdravilec.
Kako po vašem mnenju Rusi danes gledajo na dinastijo Romanov in sedmerico (poleg carja in carice še pet njunih otrok), ki je julija 1918 v kleti ene od hiš v Jekaterinburgu padla pod streli, bajoneti in palicami boljševikov?V zadnjih letih so jih rehabilitirali. Nikolaja II. so razglasili za svetnika, trupla pa leta 1998 ponovno pokopali v katedrali sv. Petra in Pavla v Sankt Peterburgu. Odnos se je spremenil tudi do nekaj njihovih potomcev, ki so razkropljeni po svetu. V zadnjih letih je torej na tem področju prišlo do velikih sprememb.
