Osmega novembra leta 2015 je na polje pri Slovenskih Konjicah malo pred poldnevom strmoglavilo manjše ultralahko letalo. Življenje sta izgubila 37-letni pilot Zlatko Mageš in 22-letni potnik v letalu Luka Mastnak. Kaj je šlo narobe, so se pred poltretjim letom spraševali svojci in letalski kolegi pokojnih. Odgovore ponuja nedavno objavljeno poročilo komisije za preiskovanje letalskih nesreč, ki jo pooseblja naš edini preiskovalec letalskih nesreč Toni Stojčevski.
Iz temeljitega poročila izhaja, da je preiskovalec kot možen vzrok nesreče izključil tako mehansko okvaro letala kot takrat pravzaprav idealne vremenske razmere. Na nesrečo je tako najbolj vplivala »samovoljnost pilota«, ki je izvedel manever, ki je presegal sposobnosti letala, in tako z vso hitrostjo strmoglavil na tla.
Dobro vzdrževano, takrat le tri leta staro ultralahko letalo češkega proizvajalca v lasti Športnega društva Letalski center Maribor je z matičnega letališča v Mariboru vzletelo tistega lepega, sončnega jesenskega dne malo po deveti uri zjutraj. Deset minut je trajal let do letališča v Slovenskih Konjicah, kjer naj bi pilot in letalski mehanik želela opraviti meritve in balansiranje propelerja. Ker meritve na kakršna koli odstopanja niso pokazala, sta se pilot in mehanik odločila zadevo preskusiti v zraku. Ob 11.26 je letalo vzletelo proti Slovenskim Konjicam, štiri minute pozneje je strmoglavilo. Nad naseljem Dobrnež se je pilot namreč odločil za usodni manever. Najprej je izvedel oster levi zavoj s spremembo smeri za 200 stopinj in nato še oster desni zavoj. Takoj zatem je letalo strmoglavilo skupaj z aktiviranim reševalnim padalom. To se ni povsem odprlo, tako da se je letalo v tla zabilo povsem navpično kakih pet kilometrov severozahodno od letališča Slovenske Konjice.
Za drugi oster zavoj premalo hitrosti
Kot ugotavlja preiskovalec Stojčevski, je imelo letalo glede na podatke GPS-naprave tik pred izvedbo ostrega levega zavoja hitrost 170 kilometrov na uro, ta pa se je takoj zmanjšala na 130 kilometrov na uro. »Komisija meni, da je bil uvod letala v desni ostri zavoj nesinhroniziran s hitrostjo letala pred začetkom izvajanja desnega ostrega zavoja. Posledično je prišlo do zloma sile vzgona, izgube možnosti upravljanja in strmega spuščanja letala proti tlom,« je zapisano v poročilu. Po domače, hitrost letala je bila za drugi, desni zavoj, prenizka. Letalo se je vrtelo okoli svoje osi, strokovni izraz za tak padec je dinamično prevlečen let ali po angleško »turning stall«. Ob pregledu dokumentacije predhodnih letov tega letala s tem pilotom je komisija dognala še, da je pilot že v preteklosti nekajkrat izvajal take manevre, za katere komisija ocenjuje, da so bili najverjetneje izpeljani na meji zmogljivosti letala in blizu tako imenovane točke zloma vzgona. Ob tem naj dodamo, da je šlo za izkušenega pilota, ki je do usodnega strmoglavljenja opravil že več kot 220 ur leta, veliko večino prav s tem letalom. Je pa bilo tistega dne letalo nekoliko preobremenjeno, kar bi bilo lahko nevarno v primeru izvajanja tveganih manevrov.
V svojih zaključkih Toni Stojčevski tako ugotavlja, da pilot ni upošteval navodil in opozoril proizvajalca letala o nevarnosti letenja nad zmogljivostjo letala, ki jih je proizvajalec določil v priročniku, da je uvajanje letala v ostri zavoj z nezadostno zračno hitrostjo vplivalo na nesrečo ter da sta na nesrečo vplivala tudi samovoljnost pilota in napaka v tehniki pilotiranja.
Neposreden vzrok tragične nesreče je bil torej trk letala v teren »kot posledica izgube nadzora zaradi prevlečenega leta pri izvedbi manevra«.
