V ponedeljek dopoldne so na uvodni strani spletnega portala 24ur.com med najpomembnejšimi dogodki dneva izpostavili dve novici. Prvo, da je struga Kolpe zahtevala novo smrtno žrtev med begunci z Bližnjega vzhoda, ki so želeli vstopiti v Slovenijo. In drugo, ki je dobila več prostora, šlo je za posebno oznanilo. »Pozor, v Slovenijo prihaja lepi Kemal!« so sporočili. Slovenija oziroma nakupovalni centri treh največjih mest bodo prihodnji teden gostili turškega igralca, ki ga slovenski gledalci na Pop TV trikrat na teden spremljajo v glavni vlogi turške žajfnice Moja boš (v originalu Kara sevda, torej črna ljubezen).

Turška televizijska invazija

»Dolgo smo čakali dan, ko bo Slovenijo obiskal eden najpriljubljenejših turških igralcev Burak Özçivit, ki ga je vloga seksi Kemala v seriji Moja boš izstrelila med zvezde. In ta dan bo končno prišel,« so zapisali v novici na spletnem portalu in niso pretiravali. Kdor je v zadnjih nekaj mesecih vsaj bežno sledil objavam domačih tabloidov ali razpravam na družbenih omrežjih, ve, da je triintridesetletni igralec vroča roba.

Črnolasi in temnooki Burak se je lani poročil, vsekakor služi tudi kot maneken, obvlada folklorne plese, je eden najbogatejših zvezdnikov v Turčiji, a zaradi revnega otroštva ostaja skromen. Zna tudi peti, pred nekaj meseci pa si je na snemanju vojaškega filma poškodoval gleženj. Poleg omenjenih zanimivosti Slovenke na družbenih omrežjih pogosto poudarijo, da si tako predstavljajo idealnega moškega zase, četudi je, ironično, to mesto še do nedavna zasedal modrooki TV-zdravnik iz Tirolske. Burak igra v nadaljevanki Moja boš, seriji, ki je Turčiji priborila prvo mednarodno nagrado emmy v zgodovini, in tam upodablja revnega študenta Kemala, ki sčasoma postane uglajen, a pošten direktor rudnika, predvsem pa je ves čas zaljubljen v visokorodno mlado slikarko Nihan (Neslihan Atagül), s katero se redno in s solzami v očeh prerekata, zakaj usoda njuni zvezi ni naklonjena in kdo vse je za to kriv (Nihan je poročena s Kemalovim zlobnim tekmecem Emirjem).

Privržencem nadaljevanke, v kateri, mimogrede, nastopi celo hladilnik znamke Gorenje, nikar ne omenite povsem po nepotrebnem zamorjenega konca serije, s katerim se lahko z nekaj kliki seznanijo povprečno spretni uporabniki spleta, še manj pa jim namigujte, da gledajo žajfnico. Slovenski gledalci so se za turško televizijsko produkcijo namreč ogreli že pred nekaj leti, ko so na Planet TV uvozili nadaljevanko Sulejman Veličastni. Tudi tam je v stranski vlogi nastopil Burak, serija pa se je osredotočala na dvorne razprtije sicer resničnega desetega sultana Otomanskega cesarstva iz šestnajstega stoletja in njegove soproge Hurem, krščansko rojene sužnje s Krima, ki je po poroki s Sulejmanom obveljala za zgodovinsko najvplivnejšo žensko Otomanskega cesarstva. Serijo, po zgradbi žajfnico, med privrženci pa zgodovinsko dramo, so izvozili v kar osemdeset držav, manj priljubljena pa je bila pri turškem predsedniku vlade. Konservativni avtokrat, ki volitev ni izgubil že od leta 2002, sicer rad slavi dosežke in kulturo nekdanjega Otomanskega cesarstva, podpira tudi domačo TV-produkcijo, a Sulejman Veličastni vseeno ni bil po njegovem okusu. V seriji so se po njegovem namesto z veličastnostjo vojščakovih osvajalskih pohodov preveč ukvarjali z dvornimi razprtijami njegove soproge.

Telenovele prepovedane v arabskih državah

Naj bo Sulejman, nesrečna ljubezen med revnim študentom in slikarko ali pa celo zgodbe o nasilju nad ženskami, turške nadaljevanke svoje privržence najdejo po vsem svetu. 350 milijonov dolarjev letnega dobička kljub vsemu ni malo. Turčija je v zadnjih letih tako okrepila televizijsko produkcijo, da je po številu izvoženih TV-izdelkov že tesno za petami nepremagljivim ZDA. Serije so priljubljene v Evropi, Rusiji in Latinski Ameriki, posebno vplivne pa so na Bližnjem vzhodu.

Po poročanju Al Džazire so imele v zadnjih letih pomembno vlogo pri krepitvi prebivalk Združenih arabskih emiratov in celo Savdske Arabije, saj so se mnoge ženske na tak način spoznale s sodobnim, zahodnim življenjskim slogom, kjer pitje alkohola in ljubimkanje nista smrtni greh, moški pa so bolj romantični. Naraslo naj bi celo število ločitev, saj so ženske od svojih soprogov upale zahtevati več – zaradi pretresljive serije o dogovorjeni poroki med petnajstletnico in nasilnim sedemdesetletnikom ali pa nadaljevanke o ženski, ki toži svoje posiljevalce, je v zavesti žensk menda postalo manj sprejemljivo medzakonsko nasilje in od svojih moških so si upale zahtevati več. Kdo ve, morda so serije botrovale celo liberalnemu preblisku konservativnega, po mnenju strokovnjakov celo totalitarnega Erdogana, saj je ob mednarodnem dnevu žensk javno obsodil pobude, da bi spet uzakonili kamenjanje »nečastnih« žensk. Takšne prakse nimajo kaj iskati v sodobnem razvitem svetu, je povedal premier države, kjer kljub naraščajoči stopnji revščine in velikemu številu zapornikov državljani v uradnih javnomnenjskih raziskavah večinsko pritrjujejo, da so srečni.

Okrepil se je tudi turizem – prebivalci Združenih arabskih emiratov in Savdske Arabije radi potujejo v Turčijo, kjer organizirajo izlete po snemalnih lokacijah priljubljenih nadaljevank. A arabske oblasti so pred nekaj meseci temu naredile konec, saj so na pobudo verskih funkcionarjev v obeh omenjenih državah prepovedali oziroma nehali predvajati turške serije. Turške produkcijske hiše to finančno ne bo prehudo dotolklo, saj jim še vedno ostane domače občinstvo in preostali svet, tudi Slovenija, ki bo Buraka prihodnji teden z ustreznimi častmi sprejela v nakupovalnih centrih Ljubljane, Maribora in Celja. Morda tudi slovenske ženske po novem želijo več romantike, a vseeno ne pričakujemo več novorojenčkov z imenom Kemal ali Burak. Še manj pa toplejšega sprejema za pribežnike z Vzhoda, ki nimajo te sreče, da bi bili televizijske zvezde.