Kot ugotavlja globalni raziskovalni inštitut McKinsey, se vodstva podjetij po vsem svetu tega menda že zavedajo, počutijo se nepripravljena, naložbe v izobraževanje in dodatna usposabljanja zaposlenih pa so med njihovimi glavnimi prioritetami.
(Za)kaj se dogaja? Delovno mesto na glavo spreminja nekaj ključnih trendov, ki jih poganjata demografija in tehnologija. Naši zaposleni se spreminjajo. Na trg delovne sile vse bolj vstopajo milenijci, ki razumejo udobje, dostopnost in pametne načine transakcije kot nekaj samoumevnega. Ameriški urad za statistiko dela na primer predvideva, da bodo milenijci do leta 2030 tvorili kar 75 odstotkov ameriške delovne sile. Pa tudi sicer z vse širšo uporabo pametnih rešitev potrošniki in zaposleni pričakujemo boljšo uporabniško izkušnjo prav na vseh življenjskih področjih – vključno z našim delovnim mestom.
Da bi torej povečali zavzetost zaposlenih na delovnem mestu, je ključno, da v največji meri uporabljamo sodobne tehnologije. Po podatkih Gallupove raziskave je zgolj 29 odstotkov te visoko tehnološke generacije zavzete, in da bi podjetja to spremenila na bolje, morajo uporabiti pametne rešitve, kot so umetna inteligenca, oblak, mobilnost in družbeno sodelovanje.
Dovolj je zatiskanja oči, radikalno drugačna prihodnost dela, ki ji v zgodovini še nismo bili priča, vse bolj postaja dejstvo, na katerega se moramo dobro pripraviti. Saj bo naša pripravljenost hkrati pomenila konkurenčno prednost.
Poleg same dinamike delovne sile delovno mesto na mnoge načine spreminjajo tudi nove tehnologije. Odlična novica, sodeč po poročilu globalnega inštituta McKinsey, je njihov potencial izboljšanja produktivnosti zaposlenih za kar 20 do 50 odstotkov. Tudi v SAP smo prepričani, da bo naslednji tehnološki val spodbudil takšno rast v produktivnosti, ki je nismo videli že vse od vpeljave ERP orodij (orodij za načrtovanje resursov podjetij in produktivnosti) v zgodnjih 90-ih letih prejšnjega stoletja. Gre za spremembo, ki je prevelika, da bi jo lahko katero koli vodstvo prezrlo.
Hkrati pa je v digitalni ekonomiji tudi na delovnem mestu vse pomembnejša analitika v realnem času. Izkušnje podjetja Bain & Company, ki pri svojem delu uporablja napredno analitiko, kažejo, da se petkrat verjetneje kot njihovi konkurenti odločajo hitro in trikrat verjetneje izpeljejo načrtovano. Digitalna sejna soba s tehnologijo umetne inteligence odločevalcem v podjetjih privarčuje dragoceni čas, saj s hitrostjo misli ponuja popolne vpoglede.
Tehnologija lahko torej zaposlenim koristi tudi tako, da jih opremi za sprejemanje najboljših odločitev – kadarkoli in kjerkoli. S pomočjo inteligentne analitike, ki izvaja simulacije, lahko zaposlenim ponudimo priporočila in odločitve v realnem času. Relevantne informacije jim lahko nudimo tudi s pomočjo glasovnih orodij in pametnih nosljivih naprav - rešitev, ki nedvomno izboljšujejo delovno izkušnjo in posledično vpletenost.
Digitalna sejna soba s tehnologijo umetne inteligence odločevalcem v podjetjih privarčuje dragoceni čas, saj s hitrostjo misli ponuja popolne vpoglede. Tehnologija lahko torej zaposlenim koristi tudi tako, da jih opremi za sprejemanje najboljših odločitev – kadarkoli in kjerkoli.
Orodja nove generacije obljubljajo, da bodo tudi sodelovanje med zaposlenimi in različnimi oddelki popeljala na novo raven. Po raziskavi CEB Enterprise Architecture Leadership Council, zdaj Gartnerja, je kar 50 odstotkov poslovne produktivnosti povezane z učinkovitostjo sodelovanja. Zato je posebej v težavnih časih, kot so na primer odpoklic izdelka ali motnje v dobavni verigi, za korporativni ugled pomembno, kako brezhibna je izmenjava informacij med sodelavci na različnih položajih.
Nenazadnje pa bo avtomatizacija v velikem obsegu odpravila dolgočasne, ponavljajoče se procese in ročna opravila. Ta pojav bo spodbudil podjetja, da preusmerijo svoje vire s trgovine in skupnih služb na funkcije, ki imajo v odnosih s strankami višjo dodano vrednost. Glede na raziskavo globalnega inštituta McKinsey, se lahko stroškovna učinkovitost sčasoma izboljša celo do 90 odstotkov. Vsaj 45 odstotkov delovnih aktivnosti bi bilo lahko avtomatiziranih z že obstoječo tehnologijo (a manj kot pet odstotkov delovnih mest v celoti). Do leta 2023 pa naj bi bilo zaradi vse večje avtomatizacije in digitalizacije potrebno prekvalificirati kar četrtino zaposlenih, trdi McKinsey.
Veliko vprašanje danes ni več, ali se delovno mesto spreminja, temveč, kako se na to radikalno drugačno prihodnost dela dovolj dobro in hitro pripraviti – tako delodajalci kot zaposleni.
Gregor Potočar, direktor SAP SEE
