»Mesto Jesenice je včasih rdeče ogrinjalo imelo, minila so leta, ko drugače se je zaživelo. Nekaj neokrnjene narave nam je še ostalo, a kaj ko iz mesta se jo je odgnalo. Zato spoštovani gospodje in gospe – vas prosim vse, da si nujno vzamete čas in pomislite na nas, ki mladi smo še zelo in bi nas razveselilo zelo, če na Jesenicah bi se zgodil čas, ko dobile bi svoj zeleni okras,« je svoje misli o tem, kakšnih Jesenic si želi, zapisala petošolka osnovne šole Prežihovega Voranca z Jesenic Taja Sitar. Njeno pesem in številne izdelke učencev in dijakov, od risbic, pesmi in zapisov o tem, kakšnih Jesenic si želijo, so v društvu Jasa po končanem natečaju razstavili v dvorani Kolpern na Jesenicah.
Nihče, ki je pripravljen delati, ne sme biti lačen
»Stvaritve sodelujočih mladih kažejo, da postajajo nemirna vest odraslih, posebej tistih, ki močneje vplivajo na naš vsakdanjik,« pravi predsednica društva Jasa Mateja Jamnik.
Vse prispevke mladih Jeseničanov je v »deset dramilnih zapovedi« povzel pisatelj Anej Sam. Že prva zapoved je močno zgovorna: »Nihče, ki je pripravljen delati, ne sme biti lačen.« Ob njej je pojasnilo, da so Jesenice, tako kot Slovenija, dovolj bogate, da bi vsi, ki so pripravljeni prispevati k skupni blaginji, lahko dostojno živeli. »Če pa si lahko nekateri prilastijo več, kot potrebujejo, drugi ne morejo zadovoljiti niti osnovnih potreb. Vodilni morajo poskrbeti za pravičnost, kar je pogoj za ohranjanje človeškega dostojanstva.«
Zgledno sodelovanje šol in podjetij
Vodilni v občini so opozoril mladih veseli, pravi podžupanja Jesenic Vera Pintar. »Prav je, da imajo svoj pogled na okolje, prostor, na življenje v njem. Prav je, da so kritični in da s svojimi idejami prispevajo, da bi bile Jesenice boljše. Tisti, ki tu že dolgo živimo, vidimo, da so vsak dan boljše in lepše. Ko smo bili mi otroci, nas ni nihče poslušal. Nismo smeli spraševati. Na tem področju smo naredili velik preskok. Žal pa se to ne pozna, ko z občine k tovrstnim razpravam vabimo občane, saj njihov odziv ni najboljši.«
Podobno opaža tudi ravnateljica jeseniške gimnazije Lidija Dornig: »Na tradicionalne prireditve ljudje hodijo. Letos so dijaki poleg že stalnih prireditev pripravili nov koncert in je bil odziv slab. Nenavadno se mi zdi, da tudi na proslavah ni ljudi. Premalo tovrstne zavesti je na Jesenicah.«
Odprtja razstave in razprave o prihodnosti Jesenic so se prav tako udeležili le redki, predvsem pa je bilo, če odštejemo nastopajoče v kulturnem programu, na dogodku zelo malo mladih. Toliko bolj zgovorni so bili zato razstavljeni zapisi in risbe, ki so opozarjali na nujnost sprememb in niso skoparili niti s pohvalami o stvareh, ki so na Jesenicah vendarle zgledno urejene. Dijak jeseniške gimnazije Viktor Medja je med njimi izpostavil sodelovanje izobraževalnega sistema z jeseniškimi podjetji, ki bi bilo lahko zgled tudi drugim krajem. »Kljub temu je potenciala na tem področju še veliko in se mi zdi ključno za nadaljnji razvoj Jesenic. Ko pridem s fakultete, upam, da se bom lahko zaposlil v domačem okolju,« pravi dijak, ki sicer na Jesenicah ne živi, le šolo obiskuje v tem mestu. »Že zato, ker sem vsak dan na Jesenicah, gojim neki odnos pripadnosti do tega mesta,« je še dodal.
