Dober mesec po 13-urnem zaslišanju v ameriškem kongresu je lastnik Facebooka Mark Zuckerberg danes uro in pol odgovarjal na vprašanja voditeljev vseh osmih poslanskih skupin evropskega parlamenta, njegovega predsednika Antonia Tajanija in predsednika odbora za svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Clauda Moraesa. Zuckerberg je tudi tokrat priznal odgovornost Facebooka in svoje napake ter se opravičeval. Spet je naštel številne ukrepe, ki jih bo ali jih je že sprejel za varstvo osebnih podatkov na družbenem omrežju in proti lažnim novicam. Vendar je šlo največkrat za nejasne obljube ali za stvari, ki jih že zahteva splošna uredba o varstvu podatkov, ki bo v EU začela veljati 25. maja. Podobno je govoril v ameriškem kongresu 11. aprila, ko je vrednost delnic Facebooka zrasla za več kot pet odstotkov, kar kaže, da zna nastopati.
Skrivanje za zaprtimi vrati bi bilo smešno
Evropski parlament in Evropska komisija sta od Zuckerberga zahtevala pojasnila že marca, takoj po razkritju, da je britansko podjetje Cambdridge Analytica leta 2015 in 2016 zlorabilo zasebne podatke milijonov uporabnikov facebooka v prid predsedniškemu kandidatu Donaldu Trumpu. Za to je Zuckerberg z vodilnimi iz Facebooka vedel že leta 2015, a je to prikrival. Sprva je 34-letni Zuckerberg pristal, da pride v evropski parlament pod pogojem, da bo pogovor potekal za zaprtimi vrati. Vendar je nato Zavezništvo liberalcev in demokratov zagrozilo, da bo v tem primeru bojkotiralo Zuckerbergov obisk. Američan je nato vendarle dovolil neposreden prenos pogovorov. Vsekakor bi bilo res smešno, da bi se, potem ko je sam omogočil razkritje zasebnih podatkov več milijonov Evropejcev, sam skrival.
Podatke uporabljali na več frontah
Zuckerberg je zdaj tudi obljubil: »Izogniti se hočemo temu, da bi se kdor koli vmešal v (evropske) volitve (leta 2019), kot so se Rusi v ameriške leta 2016.« Sicer zasebnih podatkov uporabnikov facebooka v politične namene ni uporabila samo Cambridge Analytica, ko je ob sodelovanju agentov iz Rusije pri konservativnejših in bolj desno usmerjenih Američanih, ki bi morda lahko glasovali za predsedniškega kandidata Trumpa, spodbujala strah pred islamom, migranti in terorizmom. Poleg tega so te podatke skrajni desničarji izkoristili tudi pri glasovanju o brexitu, krepitvi nemške AfD in sedanjem vzponu Lige v Italiji, ki ima po zadnjih anketah v Italiji že 22 odstotkov podpore, pred dvanajstimi leti pa je je imela komaj štiri odstotke. Problem facebooka je tudi v tem, da se tam v prid teh nazadnjaških političnih sil širijo napačne informacije in laži. Ne le, da je na tem družbenem omrežju, ki ga uporabljata dve milijardi ljudi, več napačnih informacij kot resničnih novic, ampak tu tudi vsak najde potrdilo za svoje stališče, saj se tam druži z ljudmi, ki mislijo podobno kot on. Torej ne gre za odpiranje svetu in komuniciranje z vsem človeštvom, kot je nekoč govoril Zuckerberg.
Nigel Farage, predsednik poslanske skupine Svoboda in neposredna demokracija ter nekdanji voditelj britanskega evroskeptičnega UKIP, je v pogovoru s Zuckerbergom dejal: »Brexit in Trumpova izvolitev nikoli ne bi bila mogoča, če bi imeli samo klasične medije.« Nato pa je obžaloval vse pogostejšo cenzuro na facebooku, ki je prizadela velik del skupin, ki so mu blizu. Zuckerberg je odgovoril, da v zadnjem času facebook pogosteje onemogoča vsebine s sovražnim govorom in spodbujanje k nasilju. Med drugim naj bi pri tem pomagala umetna inteligenca, ki jo v ta namen razvijajo.
