Zapis ge. Jamnik mi pove, da nas je kar nekaj, ki menimo, da je čas, da negativne trende naše »prve republike«, če si sposodim izraz, v kateri smo okusili skorajda vse učinke neoliberalizma, obrnemo v neko novo, bolj pravično in perspektivno smer, v katero sodi tudi premislek o članstvu v mednarodnih povezavah. Bil sem proti vstopu v zvezo Nato že leta 2003, toliko bolj prepričan sem danes, da moramo iz te druščine izstopiti. Hočeš nočeš, glavne niti politike te organizacije vodijo ZDA, ki imajo danes za predsednika človeka, ki nam dan za dnem dokazuje, da ni dorasel tej vlogi. Še huje, odločitve, ki jih sprejema in podpisuje (izstop iz pariškega podnebnega sporazuma in iz jedrskega dogovora z Iranom, priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela, vse bolj vroče rivalstvo z Rusijo in konfliktnost z OZN, zahteva po totalni jedrski razorožitvi Severne Koreje, ne da bi se sam odpovedal eni sami jedrski konici ali preklical provokativne skupne vojaške vaje z Južno Korejo, trgovinska vojna s polovico sveta in še kaj bi lahko naštel), nas vodijo k sesuvanju svetovnega reda in morda h globalni katastrofi. Pomenljiva je tudi ocena predsednika evropskega sveta Donalda Tuska: »Kdo potrebuje sovražnike ob prijateljih, kot je Trump?«
Kaj naj v teh okoliščinah storimo mi? Da se izognemo najhujšemu, to je sledenju Trumpovim norostim, se pravočasno umaknimo iz zveze Nato in uveljavimo nevtralnost, po vzoru naše severne sosede. Pa še nekaj več denarja, ker ne bomo več vezani na 2 odstotka BDP obveznosti za to članstvo, bo ostalo v proračunu. Imajo politične stranke pogum, da naklonjenost državljank in državljanov do omenjenega članstva po 15 letih preverijo na referendumu? Če so to zmogli Britanci z brexitom, ki je veliko bolj zahteven proces kot izstop iz Nata, bi toliko lažje to preverbo opravili pri nas. Z desnice česa takega ne pričakujem, od levih in levosredinskih strank pa.
Aurelio Juri, nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper
