Vodstvo škotske družbe družbe BSW, ki v Sloveniji načrtuje postavitev ogromne žage z zmogljivostjo razreza okoli 300.000 kubičnih metrov hlodovine na leto, bo predvidoma danes z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Petrolom podpisalo memorandum o razvoju lesnopredelovalne panoge v Sloveniji.
Podlaga za podpis memoranduma je leta 2012 uveljavljena strategija »les je lep«. Ta je bila sprejeta, ker se zaradi neoptimalnega upravljanja gozdov in prekinjene gozdno-lesne verige slovenski les se ne izkorišča v zadostni meri, izvaža se kot hlodovina, lesnopredelovalna industrija pa je propadla. O tem, kakšno je stanje na trgu, nazorno govori nedavna izjava predsednika uprave avstrijske družbe Hasslacher Christopherja Kultererja za avstrijski časnik Kleine Zeitung, da se je Slovenija, kjer pridobijo približno polovico okroglega lesa, uveljavila kot njihov zanesljiv dobavitelj hlodovine. Družba Hasslacher je sicer v Lipu Bohinj, takratni hčerinski družbi Lipa Bled, leta 2015 lastniški delež povečala s 35 na 75 odstotkov.
Prenos novinarske konference ob zagonu 40-milijonske investicije škotskega podjetja BSW v lesno žago:
Nujno potrebujemo veliko žago
Zaradi sanacijske sečnje po vetrolomu so na trgu ogromne količine hlodovine, ki krepko presegajo povpraševanje. »Tudi zaradi takšnih težav v Sloveniji nujno potrebujemo veliko žago,« je prepričan dekan ljubljanske biotehniške fakultete dr. Miha Humar. Ker v Sloveniji nimamo večjih žag, se mu zdi načrtovana naložba BSW več kot smiselna. Podobno gleda na postavitev škotske žage raziskovalec z Gozdarskega inštituta Slovenije Mitja Piškur: »Zdaj ali nikoli. Slovenija je veliko zamudila. V zadnjih 25 letih ni bilo zadostnih vlaganj. Če bo naložba BSW izvedena, lahko pričakujemo pozitivne spremembe na številnih področjih v gozdarsko-lesni verigi.« Po pojasnilih Piškurja je posek v Sloveniji leta 2016 znašal okoli šest milijonov kubičnih metrov, izvožene pa je bilo približno dva milijona kubičnih metrov hlodovine. Letni prirastek sicer znaša 8,7 milijona kubičnih metrov, posekati pa je mogoče 6,6 milijona evrov kubičnih metrov lesa.
Čeprav se približno tretjina posekanega lesa izvozi kot hlodovina, načrtovani naložbi BSW nasprotujejo manjši žagarji. »Investitor omenja 170 novih delovnih mest, vendar pa je treba vedeti, da bodo po drugi strani uničili več kot tisoč delovnih mest pri malih slovenskih žagarjih. Ti že zdaj ne dobijo zadostnih količin hlodovine, zdaj je bodo še manj,« je včeraj povedal predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. Da naj bi BSW prejel celo državno subvencijo, se mu zdi nedopustno.
BSW bi sodeloval z manjšimi žagarji
BSW je največja britanska lesnopredelovalna skupina z letnimi prihodki v višini 300 milijonov funtov (po včerajšnjem tečaju 342 milijonov evrov), ki ima v lasti osem velikih žag in zaposluje okoli 1300 delavcev. S ciljem zvišati dodano vrednost slovenskemu lesu načrtujejo sodelovanje s slovenskimi žagami in lesnopredelovalnimi podjetji. Lastni ponudbi lesa in lesenih polizdelkov na svetovnih trgih nameravajo tako dodati ponudbo drugih slovenskih žag, ki bi si želele partnerskega sodelovanja, predvsem pa nameravajo spodbuditi nezadostno sečnjo v zasebnih gozdovih.
Združenje lastnikov gozdov, ki je sopodpisnik memoranduma, je bilo ustanovljeno leta 2006 in predstavlja 29 lokalnih društev lastnikov gozdov ter okoli 4000 lastnikov gozdov. Združenje je pomemben partner pri sklepanju sporazumov o odkupu hlodovine in žaganega lesa. Člani združenja, ki imajo gozdove v okolici načrtovane žage v Gomilskem, lahko dobavijo 200.000 kubičnih metrov lesa na leto, prek posrednikov pa še večje količine lesa. Petrolov delež se pri energetski rabi lesa zvišuje, družba pa je že aktivno prisotna v lesnopredelovalni industriji, z razvejano distribucijsko mrežo v srednji in vzhodni Evropi pa se uveljavlja pri distribuciji izdelkov za ogrevanje in biomaso.
