Preiskava mariborskih kriminalistov je pokazala, da so imele žrtve, ki so januarja zaman upale na vinjete po polovični ceni, opraviti s polnokrvnim goljufom. Osemindvajsetletni Ljubljančan je imel tudi bosansko državljanstvo, v Bosni in Hercegovini pa si je spremenil ime, tako da je operiral z dvema različnima identitetama. Za nameček je ves čas spreminjal kraj bivanja, tako da so ga policisti aretirali šele med vožnjo po prestolnici.
Lažni oglas o vinjeti po polovični ceni je ponujal prek spletne strani hallokupon.si, kjer se je izdajal za družbo s Sejšelov, goljufivo ponudbo pa je širil tudi s pošiljanjem SMS-sporočil. Imel je bazo skoraj dveh milijonov telefonskih številk, sporočila pa je širil prek modema z možnostjo vstavitve 16 SIM-kartic za masovno avtomatsko pošiljanje SMS-sporočil.
Oškodovance je nagovarjal, naj pokličejo na številko 0038690142820, pri čemer je šlo za premijsko telefonsko številko 090. Tako je od oškodovancev pobiral drage impulze, njih pa je pričakala le telefonska tajnica. V samo dveh dneh je lažno številko poklicalo 3500 ljudi iz vse Slovenije, ki so opravili za 12.000 minut oziroma za 40.000 evrov klicev.
Po prijavi na policijo je kriminalistom uspelo zablokirati izplačilo sredstev goljufu, pred dnevi pa so ga tudi izsledili in aretirali. Po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom je moral v pripor. Nekateri operaterji oškodovancem na koncu omenjenega klica niso zaračunali ali pa so jim odpisali terjatev, so danes še pojasnili štajerski policisti, ki so vodili preiskavo.
Ne nasedajte spletnim goljufom
»Če je predobro, da bi bilo res, potem ni,« policisti svetujejo premislek in pazljivost pri srečevanju z različnimi spletnimi ponudbami. »Za spletne goljufije je značilno, da storilci ponujajo različne predmete ali storitve po mamljivo nizkih cenah ali pa obljubljajo izredno visoke nagrade. Najpogosteje želijo, da žrtev denar nakaže prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram, ki ne omogočajo popolne sledljivosti denarja. Goljufije izvršujejo tudi tako, da v primerih prodaj različnih predmetov, ki jih oškodovanci oglašujejo na spletu, pošiljajo ponarejene dokumente in lažno prikazujejo, da so plačali kupnino,« opozarjajo policisti.
Zato uporabnikom svetujejo, naj uporabljajo le priznana spletna prodajna mesta in preverijo podatke o prodajalcu. Z malo truda je namreč mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj so podatki goljufa najverjetneje že na raznih forumih ali seznamih nigerijskih pisem, ki jih z namenom ozaveščanja javnosti objavljajo različne ustanove.
Če se spletni uporabniki znajdejo v vlogi žrtve, pa je zelo pomembno, da zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in primer prijavijo na najbližji policijski postaji.
