Čeprav na prvi pogled kaže, da podjetje MoneyRebel ni bilo uspešno pri prvi javni prodaji kriptožetonov, tako imenovanem ICO, saj so od pričakovanih 24 milijonov evrov zbrali le 3,2 milijona evrov, je to za ekipo kljub vsemu uspeh, saj so kriptožetone prodajali zgolj končnim uporabnikom, ne pa tudi velikim vlagateljem, kot običajno še pred začetkom ICO-kapital zbirajo druga kriptopodjetja. Nekaj manj kot 1500 podpornikov jim je tako v povprečju namenilo po 2200 evrov.
»Morda smo preveč pošteni in bi morali denar zbirati tudi pri velikih vlagateljih, pri katerih je veliko zanimanja za MoneyRebel, vendar je za sredstva večjih vlagateljev še čas v poznejših fazah razvoja. Najprej smo želeli preizkusiti idejo pri končnih uporabnikih, kajti če nimaš teh, razvoj izdelka nima nobenega smisla,« je dejal Mitja Vezovišek, finančni svetovalec, ki je po dobrih 15 letih izkušenj v panogi z ekipo strokovnjakov začel razvijati MoneyRebel, finančno platformo, ki bo povezala vse finančne storitve v eno.
Platforma bo tako sprva imela tri glavne funkcionalnosti: 360-stopinjski pregled nad premoženjem, pri čemer bodo uporabniki lahko povezali različne račune, tržnico finančnih svetovalcev ter preprosto menjavo med denimo evri in ethrom. Ta platforma bo zaživela julija in jo bo s prvim dnem začelo uporabljati 25.000 uporabnikom, večinoma Evropejcev, je pojasnil Vezovišek. V naslednjih fazah pa nameravajo platformo povezati še z umetno inteligenco in vanjo integrirati bančništvo, da bo na koncu zaživela pametna platforma.
Imajo proste roke pri vlagateljih
Vendar Vezovišek pravi, da MoneyRebel lahko živi tudi samo s prvo fazo, torej platformo, ki jo bodo lansirali s pomočjo kapitala, zbranega na ICO. Ker niso zbrali vseh 24 milijonov evrov, za kolikor so želeli prodati kriptožetonov, pa imajo zdaj tudi bolj odprte roke pri naslednjih korakih. »Če zbereš ves denar, se moraš držati tako imenovane bele knjige, tako da imamo zdaj veliko prednost pri nadaljnjem zbiranju sredstev pri potencialnih zasebnih investitorjih,« je pojasnil Vezovišek in dodal, da so veliko zanimanja za MoneyRebel pokazali v Rusiji, Parizu in Hongkongu. V podjetju se zato ne bojijo padca kriptotrga in delajo vse, da bodo lahko svoj MRP-žeton na menjalnico lahko uvrstili do konca maja. »Bo pa veliko vzponov in padcev, podobno kot se je denimo v zadnjem mesecu trg zatresel in so vrednosti skokovito padle. Ampak to je za nove tehnologije normalno,« je dejal Vezovišek, sicer specializiran za upravljanje premoženja.
Kriptosvet tako kljub nedavnemu padcu še vedno ponuja izjemne rezultate. Lanskoletno vsoto zbranih sredstev, ki je dosegla 5,6 milijarde dolarjev, so tako letošnji ICO presegli že marca, ko so zbrali skupno že več kot šest milijard dolarjev kapitala. A ker gre za leto regulacije trga po vsem svetu, je pričakovati, da se bo kriptosvet tudi v prihodnjih mesecih še zelo spreminjal. »Menimo, da je regulacija trga nujno potrebna, saj bo zmanjšala število slabo premišljenih in goljufivih projektov ter tako izboljšala zaupanje širše javnosti v projekte z veriženjem blokov in kriptovalutami,« je dejal Dejan Roljić, soustanovitelj Eligme, ki je v začetku meseca prodala za osem milijonov evrov kriptožetonov.
Za dobre projekte se ni bati
Dobro načrtovani projekti bodo s prepričljivo idejo, časovnim načrtom in izkušeno ekipo še vedno zbrali dovolj denarja za nemoten razvoj, je prepričan Roljić. »V našem postopku pridobivanja sredstev smo zato postavili nove standarde za postopek spoznavanja stranke (KYC) in si tako zagotovili višjo stopnjo zaupanja javnosti. Poudariti želimo, da je treba take postopke nadaljevati tudi po zbiranju sredstev, saj bo le tako javnost razumela in začela ceniti nove tehnologije in načine plačevanja. Vsi ICO v prihodnosti se bodo morali držati teh smernic ali pa v tem vedno bolj nasičenem prostoru ne bodo imeli možnosti za uspeh,« je na vprašanje, kako bo regulacija trga vplivala na uspešnost ICO, odgovoril Roljić, ki v ljubljanskem BTC Cityju »gradi« prvo bitcoin mesto na svetu, kjer bo plačevanje s kriptovalutami mogoče tudi v trgovinah in restavracijah.
