Pet golov, tri vratnice, dva preobrata, en derbi. In ena »kanta«. Olimpija se je vrnila, Maribor se ni dal. Žoga se je od prečke odbila na črto in tam smukala še v 93. minuti. Pa je sledila še zadnja, dokončna, velika priložnost. Za Maribor v Mariboru. Zicer. Drama. Prvenstvo. Igor Bišćan je, četudi s klopi, videl, doživel in slavil v finalu lige prvakov. Da, tistem finalu, Carigrad 2005. Milan in Liverpool, tri nula polčas, obrat, penali, zmaga, zgodovina. Pa ga je sobotni derbi navdušil. »Mislim, da kdorkoli bo prvak, se Sloveniji ni treba sramovati svojega prvaka. To je bil danes pravi derbi, poln negotovosti, preobratov, dinamike, želje. Nobene kalkulacije. Igra je povlekla ene in druge.«

Niso odločale malenkosti

Ampak, kar je najpomembneje, Olimpijo je zmaga v Ljudskem vrtu dva kroga pred koncem prvenstva znova povlekla dve točki pred Maribor. Z boljšim izplenom iz medsebojnih tekem si Ljubljančani lahko privoščijo remi proti Krškemu (sreda) ali v Domžalah (nedelja) – ob predpostavki, da bo Maribor slavil tako v Celju kot doma proti Gorici. Vse pijano, kot so prepevali Green Dragons, zatorej sicer še ni, končano še tudi ne vse, a opravljeno je ogromno. Olimpija je dobila derbi desetletja. »Prava tekma za gledalce. Po prikazanem bi bil morda najbolj realen remi, a smo imeli malo več športne sreče tokrat mi,« je pospremil zmago Rok Kronaveter.

Niso odločale malenkosti. Vse je odločalo. Dario Čanađija je spretno in srečno nemudoma zabil po dvojnem odbitku, Luka Zahović je izenačil ob (pre)hitrem vtekanju in takoj v nadaljevanju obrnil rezultat ob nastreljanju Mitcha Apaua ter zabil od prečke. Pri enajstmetrovki Kronavetra je Jasmin Handanović, ki je s prsti desne roke odnesel evrogol Issahu Abassu, odbil z desno nogo, pri zmagovitem golu Andreja Vombergarja pa z desno roko. Obakrat za las prekratek tokrat ni mogel rešiti situacije kot v Stožicah, ko je Ricardu Alvesu ubranil strel, ki da naj bi odločil prvenstvo. Ni ga tisti strel, prvenstvo je, kot kaže zdaj, priboril – Andrej Vombergar.

Bišćan našel vmes izgubljeno

»Enkrat zadeneš, drugič ne,« je Bišćan pojasnjeval svojo postavo in menjave, ki so preusmerile tekmo. »Za Vombergarja sem se odločil, ker sem vedel, da v gosti postavitvi Maribora potrebujemo čvrstega igralca. Tudi s Savićem sem očitno zadel. Razpletlo se je tako, kot sem si lahko le želel.« Ni mu uspelo samo z menjavami. Našel je vmes izgubljeno. Ko je končno dal Abassa na levo stran in močnega Vombergarja v konico ter raztegnil Maribor s hitrim Savićem ter v Kronavetru naposled našel predstavo sezone, je Mariboru vsilil igro. »Odločil sem se za popoln napad,« ni skrival. Pol ure so zmaji igrali s štirimi napadalci, Apau je bil celo osrednji štoper. In uspelo je celo brez Ricarda Alvesa, večji del sezone sidrišča Olimpije.

Če so Bišćanu menjave uspele, Milaniču niso. Oba rezervista Jasmin Mešanović in Jan Mlakar sta svoji najlepši priložnosti zapravila. »To je nogomet,« je vnemar ponavljal kapetan Marcos Tavares, ki je tokrat pripravljal priložnosti. Pojasnil je, zakaj so šli vijoličasti na glavo, ko bi remi zadoščal: »Maribor igra vedno napadalno, vedno želi zmagati, vedno zabiti gol. Želeli smo, da bi čim prej zabili in da bi nam bilo lažje. Žal ni šlo.«

Za Darka Milaniča je bilo, še bolj kot zapravljene priložnosti, ključno neposredovanje pri akciji, ki je Olimpiji prinesla enajstmetrovko. »Po vodstvu smo se postavili slabo in nasprotniku najprej dopustili, da izenači, potem pa zabije še en gol. Glede na prikazano pa smo si zaslužili več.«