Med večtisočglavo množico, ki se je udeležila slovesnosti ob prvem svetovnem dnevu čebel na Breznici, bi težko našli koga, ki ni bil iskreno ponosen na dogodek. Ta je po mnenju udeležencev pomemben korak na poti k zaščiti čebel in za to so zaslužni predvsem Slovenci.
Ponos sta navdušeno izražala tudi zakonca Stoklas, čebelarja iz Šmarja pri Jelšah, za katera obisk današnje slovesnosti ni bil nikoli pod vprašajem. »Danes vemo, da je vsaka tretja žlica, ki jo zaužijemo, odvisna od obstoja in življenja čebel. Da bomo te koristne živali ohranili, si moramo prizadevati s skupnimi močmi,« je prepričan Jože Stoklas. »Ker smo čebelarji, nam to praznovanje veliko pomeni,« dodaja njegova soproga Metka Stoklas in pohvalita se, da čebelarita že deseto leto. Jožetu so bili sprva všeč čebelnjaki kot objekti, zdaj je navdušen tudi nad čebelami, ki znajo človeka v stresnem vsakdanu nenavadno pomiriti.
Ljudje so na prireditev prišli od blizu in daleč. »Na njihovo mesto v šotoru sem pospremil udeleženke iz Mehike,« je povedal domačin Rok Lužnik, ki je skupaj z domačimi skavti in drugimi več kot 250 prostovoljci pomagal skrbeti, da je prireditev tekla brezhibno. Kot domačin iz krajev pod Stolom je na to, da smo dobili svetovni dan čebel, zelo ponosen. »To bo pomembno vplivalo na prepoznavnost naših krajev in naše države v svetu,« se zaveda in dodaja, da bo zanj odslej 20. maj vsako leto praznik.
Od zavedanja o pomembnosti na poti k zaščiti čebel
Največ zaslug, da je generalna skupščina Združenih narodov rojstni dan pionirja slovenskega čebelarstva, 20. maj, razglasila za svetovni dan čebel, poznavalci pripisujejo predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču. Slednji ostaja skromen in opozarja na pomemben prispevek slovenskih in svetovnih čebelarjev in navsezadnje tudi podpore slovenske politike. »Trdo smo garali, upali in verjeli, da se bo svetovni dan čebel zgodil. Zaslug si ne more prisvojiti nihče. To je zmaga slovenskih in svetovnih čebelarjev, zmaga vseh, ki so prispevali svoj kamenček v mozaiku. Zmaga za čebele in svet,« je prepričan Noč. Naslednji korak je po njegovih besedah prepričati svetovno politiko, da so čebele, ki so tako pomembne za svet, ogrožene, in poskrbeti za njihovo zaščito. »Kralj živali je v resnici čebela,« je še prepričan.
Generalni direktor Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Jose Graziano da Silva je opozoril na potrebna konkretna dejanja za ohranitev in zaščito čebel in drugih opraševalcev. Ti so namreč podvrženi številnim negativnim vplivom, na primer podnebnim spremembam, intenzivnemu kmetijstvu z uporabo pesticidov in onesnaževanju okolja. Predsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia Philip McCabe pa je zbranim čebelarjem prenesel zahvalo za njihova prizadevanja v imenu 16 milijonov čebelarjev po vsem svetu in se jim zahvalil za uresničevanje ideje o praznovanju svetovnega dneva čebel.
Pahor: Prizadevanja spominjajo na pravljico
Kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, je razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel zlasti za Slovence neke vrste pravljična zgodba. »V njej je dolga in slavna tradicija, čebele, od katerih je prav vsaka od njih princeska, njena veličina in tesnoba hkrati, ogroženost, skrb za njeno usodo in hrabri junaki z drznimi idejami za njeno rešitev. Konec je, kot se spodobi, pravljičen, vsaj za ta slovesni dan. V resnici je šele pravi začetek dolge poti, ki naj traja v neskončnost miru, človekovega sožitja z naravo in sonaravnega razvoja modernega sveta,« je povedal predsednik.
Slovesnosti je sledilo še srečanje slovenskih čebelarjev, ki so se na Beznici zbrali v zelo velikem številu. Obiskovalci pa so se lahko sprehodili tudi po tako imenovani medeni vasi. V njej so na več kot 80 stojnicah domačini in proizvajalci čebeljih pridelkov iz drugih regij prodajali svoje izdelke in ponujali kulinarične medene dobrote.
