Po besedah generalnega sekretarja organizacijskega odbora maratona v Radencih Marka Pintariča je bilo plačanih nekaj prek 4000 startnin, kljub dokaj lepemu vremenu pa je bilo danes udeležencev nekaj sto manj. Izvedba maratona, drugega najpomembnejšega pri nas za ljubljanskim, slovenska prestolnica in Radenci gostita izmenično vsako leto tudi DP na 42 in 21 km, stane okrog 200.000 evrov. V to so vključene tudi zapore cest, v tednu dni pa dogodek pomaga izvesti okrog tisoč prostovoljcev.
»Na okrepčevalnicah ob maratonski progi je vsako leto 1100 kg banan, 600 do 700 kg agrumov, 50 kg piškotov, 30 kg sladkorja v kockah in prek 40.000 kosov pijač Radenske. Veliko stvari je treba pripraviti, številni zadovoljni udeleženci pa poplačajo trud,« je povedal Pintarič.
Doping ni težava samo v vrhunskem športu, ampak tudi v rekreaciji
Lani je v okviru državnega prvenstva na 21 km v Radencih zmagal štiriindvajsetletni Domen Hafner, ki pa je bil letos pozitiven na dopinškem testu. Tudi zato se je Atletska zveza Slovenije (AZS) odločila, da se morajo za letošnje državno prvenstvo na 42 km tekmovalci posebej prijaviti pri zvezi, sicer njihov dosežek ne bo štel za DP. Na ta način je namreč mogoče tudi izvesti dopinške kontrole. Tako tisti, ki niso člani atletskih klubov, niso mogli sodelovali v seštevku DP; tretje mesto v ženski konkurenci je tako osvojila šele sedma Slovenka, ki je bila skupno 12.
Doping ni samo problem vrhunskega športa, ampak tudi rekreacije. Lovro Žiberna, strokovni sodelavec Slovenske protidopinške organizacije (Sloado), je povedal, da je Sloado sicer prisotna na rekreativnih tekih v Ljubljani in Radencih ter kolesarskem maratonu Franja, v rekreaciji pa na splošno dopinških kontrol ne izvajajo.
»Smo pa recimo v okviru maratona v Radencih pripravili predstavitev posledic jemanja poživil; to je tudi eno izmed temeljnih poslanstev Sloado. Prepovedana poživila v vrhunskem športu niso le moralna in etična dilema, ampak puščajo velike posledice na zdravje. Prav tako je tudi v rekreaciji, v kateri naj bi po nekaterih tujih raziskavah okrog 25 odstotkov udeležencev vsaj občasno posegalo po poživilih, posebej če k temu prištevamo prehrambene dodatke, ki jih ob zdravi in uravnoteženi prehrani tudi ni treba uživati,« je dejal Žiberna.
Pri prehrambenih dodatkih se predhodno ne opravlja znanstvenih analiz, kot denimo pri zdravilih, je izpostavil Žiberna, kar je zato lahko zaradi uporabe umetnih dodatkov, med drugim so v številnih tovrstnih izdelkih celo pesticidi, še toliko bolj zaskrbljujoče. »Rekreacija naj bi bila namenjena sprostitvi in izboljšanju zdravja, prekomerna tekmovalnost pa spodbuja tudi rekreativce k jemanju poživil, kar je zaskrbljujoče, saj so znani tudi smrtni primeri med rekreativci,« je opozoril Žiberna.
