Število Slovencev v prekarnih oblikah zaposlitev se iz leta v leto povečuje. Po zadnjih statistikah naj bi imelo netipično zaposlitev že okoli 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva Slovenije. Posebno velik delež tako imenovanih prekarcev najdemo v kulturi in novinarstvu in med prevajalci in arhitekti. Med prekarno delo štejemo tudi različne oblike dela, ki ne temeljijo na redni zaposlitvi: samozaposlenost, delo po avtorski ali podjemni pogodbi ali agencijsko delo.
Neplačane bolniške in plačilna nedisciplina
Že osnovna statistika delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji nam prikaže krepitev ene najpogostejših oblik prekarnega dela, to je samozaposlitev prek statusa samostojnega podjetnika. Skupno število samozaposlenih podjetnikov posameznikov pa strmo narašča. Februarja 2018 se je številka ustavila pri skoraj 64.237, leta 2005 smo jih našteli le dobrih 43.000.
Samozaposleni so na številnih področjih tudi v ranljivejšem položaju kot redno zaposleni, saj je njihov prihodek vezan na opravljanje dela, lahko pa imajo tudi velike težave v primeru bolniške. Prav tako so za plačilo odvisni od plačila naročnikov, kar jih lahko ob slabi plačilni disciplini spravi v težak finančni položaj.
Minimalni prispevki, minimalna pokojnina
Če so težave samozaposlenih že danes velike, se bodo ob upokojitvi še povečale. Velik del samozaposlenih si mesečno plačuje le minimalne prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da bodo ob upokojitvi deležni minimalne javne pokojnine. Ta trenutno znaša 500 evrov ob izpolnjevanju polnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine, to je dopolnjenih 60 let in 40 let pokojninske dobe. Nevarnost nizkih prihodkov samozaposlenih v pokoju potrjuje tudi zadnje poročilo Evropske komisije, ki na podlagi analize v devetnajstih državah EU ugotavlja, da so prihodki samozaposlenih v pokoju občutno nižji kot prihodki redno zaposlenih. Največje razlike so opazili v Luxemburgu, Franciji in na Danskem. Dodatno je kazalnik tveganja za revščino dvakrat višji pri upokojencih, ki so bili samozaposleni, kot pa pri upokojenci, ki so bili redno zaposleni.
Samozaposleni večinoma brez dodatne pokojnine
Ker bodo zaradi manjših vplačanih prispevkov javne pokojnine večine samozaposlenih nižje kot pri zaposlenih, bi morali biti samozaposleni gotovo med prvimi vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje. S plačilom premij med delovno dobo bi si samozaposleni ob upokojitvi lahko zagotovili dodatno pokojnino, s katero bi nadomestili nižjo javno pokojnino.
V praksi ni tako, saj se večina samozaposlenih ne vključi v dodatno pokojninsko zavarovanje. Razlogi so različni, od preprostega nezavedanja in nepoznavanja možnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja, težav z rednimi prihodki, ki otežujejo redne oblike varčevanja, do strahu pred nepredvidljivim poslovnim okoljem, s čimer se spopadajo številni samostojni podjetniki in zato ne načrtujejo dolgoročno.
Prepuščeni samostojnemu varčevanju
Kaj narediti, da bi samozaposleni tudi v Sloveniji začeli varčevati za dodatno pokojnino? Na to je odgovorila Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d. d.: »V naši družbi smo lani pripravili posebno ponudbo varčevanja za samozaposlene, ki temelji na individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki omogoča samozaposlenim, da na enostaven način varčujejo za pokojnino in istočasno izkoristijo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji. Država spodbuja varčevanje za pokojnino s posebno olajšavo, vplačane premije pa se upoštevajo posamezniku pri znižanju davčne osnove, kar pomeni, da bo dobil del vplačane premije nazaj ob poračunu dohodnine. Varčevanje je tudi zelo fleksibilno, saj premijo plačujemo, kadar želimo oziroma zmoremo, kar je še posebno primerno za samostojne podjetnike,« dodaja Dietnerjeva.
