Željko Obradović je po današnji prvi polfinalni tekmi na zaključnem turnirju četverice evrolige še korak bližje gromozanskemu uspehu. Po zmagi proti Žalgirisu, ki v vseh 40 minutah ni vodil niti za sekundo, srbskega strokovnjaka od jubilejnega desetega naslova evropskega klubskega prvaka loči le še ena zmaga. Če bi mu to uspelo na rodnih tleh, bi se mu izpolnile sanje. Do tega bo poskušal priti v jutrišnjem finalu, ki bo ob 20. uri.
Čeprav je tokratni zaključni turnir v Beogradu, so se košarkarji Fenerbahčeja danes počutili kot lani, ko je bil v Carigradu. Na tribunah Štark Arene so namreč prevladovali vročekrvni navijači turškega moštva, ki so prvič na noge skočili že precej pred uvodnim sodnikovim metom, ko je na parket zakorakal Obradović. Kako tudi ne bi, ko pa je po prihodu poleti 2013 povsem prerodil Fenerbahče in si z lanskim prvim osvojenim naslovom evropskega prvaka v klubski zgodovini pri njih zagotovil status božanstva. Pred prihodom Obradovića turško moštvo nikoli ni zaigralo na zaključnem turnirju evrolige, tokratni pa je že njihov četrti zaporedni. Tudi zaradi tega je veljalo za izrazitega favorita prve polfinalne tekme, kar je potrjevalo skozi vseh 40 minut. V skladu z letošnjo sezono, v kateri imajo najboljšo obrambo v evroligi, so tudi tokrat nemudoma zavzeli agresivno držo pri pokrivanju nasprotnika. Žalgiris je tako prvi koš iz igre dosegel šele po petih minutah in 12 sekundah, slaba napadalna predstava pa je močno jezila njihovega trenerja Šarunasa Jasikevičiusa, ki je ob usmerjanju svojih igralcev pogostokrat prestopil mejo igrišča tudi za dva ali tri metre.
Nekdanji litovski čarovnik bi se bržkone najraje preoblekel v športno opravo in pomagal moštvu na igrišču, a so ti dnevi pri njem minili. Z energičnim vodenjem je sicer nekoliko dvignil igralce, a se jim nikakor ni uspelo prilagoditi na agresivno obrambo Fenerbahčeja, ki je pogostokrat mejila na osebno napako. Na drugi strani sta Luigi Datome in Jan Vesely kraljevala v napadu, a s soigralci glede na potek na odmor odšla s precej majhno prednostjo šestih točk in s tem dopustila možnost, da je Žalgiris v drugem polčasu prišel do preobrata. Ravno s tem je Jasikevičius zagotovo hrabril svoje igralce, ki pa so na začetku drugega polčasa znova podlegli nasprotnikovi fizični igri. Po zaostanku za 13 točk so se sicer ob koncu tretje in začetku zadnje četrtine dokopali le do minus dve, a je ves čas prevladoval občutek, da ima Fenerbahče vse pod nadzorom. To se je pozneje tudi potrdilo, saj so košarkarji v rumeno-modrih dresih predvsem po zaslugi Alija Muhammeda znova in tudi dokončno ušli.
»Na zaključni turnir smo prišli z željo, da znova presenetimo in osvojimo naslov prvaka. Prisotna je bila velika motivacija, a na koncu ni šlo. Fenerbahče je odlična ekipa s kopico izkušenih posameznikov, ki je že večkrat igrala takšne tekme. V prvem polčasu smo izgubili preveč žog, v drugem pa imeli tudi nekaj smole, saj je nasprotnik v ključnih trenutkih zadel nekaj težkih metov in znova ušel za deset točk, kar je bil dokončni udarec. Stalno lovljenje turškega moštva nas je fizično izčrpalo, zato se nam v zaključku ni uspelo približati,« je po koncu z žalostnim izrazom na obrazu razlagal Beno Udrih, ki je v slabih osmih minutah na parketu dosegel točki. Precej bolj prešerne volje je bil na drugi strani nekdanji član Slovana Jan Vesely: »Za take trenutke treniramo in garamo. V sezono smo šli z željo, da ubranimo naslov prvaka, zdaj pa nam do tega manjka le še zmaga. To je neverjetno.«
