Tega dne sem namreč pred poletom v Turčijo nameraval na bančnem avtomatu NLB dvigniti še nekaj malega gotovine. Toda avtomat mi je odvrnil, da mi zahtevane vsote ne more izplačati. Podoben odgovor je dal bankomat mogoče še 20 ali 30 drugim ljudem. Potem sem poskusil še na bližnjem bankomatu DBS. Klical sem tako NLB kot DBS. Na NLB so mi rekli, da bodo sporočili pristojni službi, da bankomat napolni. Ko sem jih vprašal, koliko časa bo to trajalo, so mi povedali, da se bo to zgodilo v teku dopoldneva. Na DBS pa so mi dejali, da je bankomat že nekaj časa v okvari in da čakajo serviserja. Letalo je kmalu poletelo. Nisem imel več časa za čakanje. Kaj sem hotel, šel sem na pošto in tam sem lahko dvignil denar. Toda NLB mi je seveda zaračunala 2,5 evra tarife za dvig gotovine. Tudi tako se nabere nekaj prihodka.

Ko sem se vrnil iz Turčije, sem v nedeljo, 14. maja, napisal e-mail predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku. V njem sem podobno kot v pričujočih vrsticah opisal ta dogodek in izrazil začudenje, kako da na tako frekventnem območju, kot je letališče, bankomat ne deluje. Mimogrede sem navrgel, da so vse slabši servis za svoje komitente, ker so ukinili veliko bančnih podružnic, tudi dobro delujočih, in bančnih avtomatov.

Toda gospod Brodnjak mi do danes ni odgovoril. Prav tako ni naročil svojim službam, naj mi, denimo, sporočijo, da je bil avtomat v okvari, da jim je zmanjkalo gotovine, da so dostavljalci denarja na pivu. Nič od tega. Molk. Gospod je doslej imel opravka samo z gospodarskimi subjekti in se očitno z majhnimi komitenti ne ukvarja. Mogoče ga zadnje čase bolj zanima politika, če obiskuje prvake političnih strank, kot je obiskal Marjana Šarca.

Mogoče pa po krivici obtožujem gospoda Brodnjaka izvirnih sanacijskih prijemov. Tudi Pošta Slovenije pospešeno ukinja podružnice, zmanjšuje število poštnih okenc. Verjetno gre za imperativ države, ki od svojih podjetij zahteva dobiček, čeprav na škodo državljanov.

Kar zadeva molk kot odgovor, je pa tudi vse bolj v veljavi. Pred časom sem pisal direktorici neke javne ustanove, da jih ni mogoče priklicati po telefonu. Ni odgovorila. V ustanovi so me pribili na sramotilni steber. Poimensko.

Poznam nekoga, državljana Republike Slovenije, ki je pisal finski vladi. Takoj je dobil odgovor, da so vprašanje posredovali pristojnim službam, ki mu bodo v najkrajšem možnem času odgovorile.

S kom se želimo primerjati? Sopotniki so ugotavljali, da bomo težko ujeli Turčijo, torej o Švici sploh ne govorimo več.

Jože Simčič, Novo mesto