Priznamo – po več kot desetletju spoznavanja z različnimi avtomobili in sedenju za volanom domala slehernega primerka, ki je pri nas naprodaj za osnovno ceno pod stotimi evrskimi tisočaki, pa tudi številnih dražjih, človek v tem pogledu postane malce čustveno otopel. V smislu, da ga na prvo žogo, takoj ko sede za volan, težko kaj zares šokira, preseneti, v hipu navduši ali če želite, pusti odprtih ust. Saj bi zapisali »vrže na rit«, a za volanom tako in tako že sedimo. No, če ne bi, pa bi se nam bržčas prav to zgodilo, ko bi se prvič seznanili z novim touaregom, predstavnikom že tretje generacije tega Volkswagnovega velikega športnega terenca.
Saj ne, da avto ne bi že na zunaj deloval fascinantno, sploh z atraktivno prednjo masko in bogato odmerjenimi merami (dolžina zdaj znaša že 4,88 metra in širina le dva centimetra manj od dveh) daje nemudoma vedeti, da ima voznik opraviti z zajetnim »kosom« avtomobilske pločevine. A tisto, kar »odpira usta in meče na rit«, je tokrat njegova notranjost. Pa pustimo ob strani in le omenimo, da so v njej vgrajeni zgolj vrhunski materiali, da je v vseh pogledih ogromno prostora za pet odraslih in da je s kar 810 osnovnimi litri naravnost gromozanski tudi touaregov prtljažni prostor; tisto glavno je voznikovo delovno okolje. To nas je po res dolgem času pripravilo do tega, da preprosto nismo mogli kar enostavno zagnati avtomobila in speljati. Pred tem smo »morali« namreč globoko vdihniti, si vzeti nekaj sekund, ki so se hitro prelevile v minute, in šele nato smo lahko začeli spoznavati, kako se novi touareg znajde na cesti.
Sekunde pa so minute postale zaradi tistega, kar je v notranjosti najbolj fascinantno. Ogromnega, kar 15-palčnega, malenkost ukrivljenega in ob tem k vozniku obrnjenega centralnega zaslona na sredini armaturne plošče, ki mu družbo dela še manjši, 12-palčni za volanskim obročem. A podobnega smo vajeni že iz drugih modelov koncerna, omenjeni sredinski pa je popolna novost, ki so jo bojda razvijali kar štiri leta. In to se pozna, saj je vozniku zaradi omenjene »nagnjenosti« dejansko vse na dosegu roke. Zaslon je izjemno odziven in ko se uporabnik nanj navadi in ga usvoji, kar sicer vzame nekaj časa, spozna, da gre dejansko morda celo za prvi primerek svoje vrste nasploh, pri katerem ne pogreša ločenih stikal za upravljanje prezračevanja in podobnega. Večina funkcij se upravlja na ekranu, in to na način, da deluje brez pripomb. Seveda pa velik ekran ni edina tehnološko napredna stvar avtomobila, a če bi želeli iti v podrobnosti vseh pripomočkov, bi potrebovali vsaj dvojno količino prostora. Zato zapišimo, da se touareg po tej plati lahko suvereno postavi ob najnaprednejše štirikolesnike. Zdaj na primer premore tudi asistenco za nočni vid, ki s toplotno kamero zaznava pešce in živali, asistenco za zastoje z asistenco za cestna gradbišča, ki pri hitrosti do 60 kilometrov na uro omogoča delno avtomatizirano obračanje volana in ohranjanje smeri, dodajanje plina ter zaviranje, asistenco za križišča, ki se odziva na promet iz prečne smeri pred avtom, aktivno štirikolesno krmiljenje, zaradi katerega je upravljanje touarega dejansko enako preprosto kot upravljanje kompaktnega avtomobila, o čemer veliko pove obračalni krog vsega 11,2 metra… Da o naprednih žarometih, ki se med drugim prilagajajo, že ko z vrtljivim gumbom izberemo različne načine vožnje, niti ne izgubljamo besed.
Nekateri izmed omenjenih pripomočkov, sploh izbira načina vožnje, imajo tudi velik vpliv na občutek med vožnjo samo. Ta slednja na primer tudi tako, da se pri izbiri različnih načinov »off-road« s pomočjo zračnega vzmetenja avto dvigne za dodatnih 25 do 70 milimetrov, kot pomoč pri znižanju nakladalnega roba ob nakladanju in razkladanju prtljage ja avto mogoče spustiti za 40 milimetrov, zračno vzmetenje pa tudi samodejno poskrbi, da se pri hitrostih nad 120 kilometrov na uro touareg spusti za 15 do 25 milimetrov, kar zmanjša koeficient upora in izboljša vodljivost pri visokih hitrostih. No, vodljivost je v vsakem primeru in pri vseh hitrostih zares vrhunska in touareg se na vseh cestnih konfiguracijah vozi skoraj na ravni najboljših limuzin.
Zagotovo je k izjemni vozni izkušnji pripomogel tudi motor, s katerim smo touarega priganjali po zaradi praznika praznih zavitih cestah idilične avstrijske krajine v okolici mondenih smučišč, pa tudi po bližnji nemški avtocesti brez hitrostnih omejitev. S trilitrskim dizelskim šestvaljnikom s kar 286 konji (210 kW) smo do stotice potrebovali le dobrih šest sekund, pri 200 kilometrih na uro pa smo imeli občutek, kot bi vozili s pol manjšo hitrostjo. Kakor koli, omenjeni motor bo sprva edini, ki bo pri novem touaregu na razpolago, z njim pa bo od prihodnjega meseca pri nas stal najmanj 63.265 evrov. Kasneje, ko se mu bo med drugimi pridružil še šibkejši 231-konjski (170 kW), pa bo njegova cena pod 60 tisočaki. To sicer v osnovi ni nizka cena, a je po drugi strani po svoje prav takšna – če jo vzamemo v primernem kontekstu in primerjamo s tistimi pri po imenu prestižnejših tekmecih. Ki pa jim je novi touareg najmanj enakovreden. Da, najmanj!
