Če od marsikaterega voznika večkrat slišimo, da je vožnja avtomobila zanjo ali zanj sproščajoče, do neke mere celo zabavno početje, seveda izključno v smislu, da se marsikdo vožnje veseli, saj enostavno rad vozi, po drugi strani za vse velja, da je to predvsem zelo zahtevno in odgovorno opravilo, nemalokrat tudi stresno. Da, popolnoma za vse. A hkrati ne za vse enako – zagotovo je vse skupaj še bolj zahtevno, še bolj odgovorno in še bolj stresno za voznike intervencijskih vozil na nujnih vožnjah; reševalce, gasilce, policiste…
Omenjenih »vozil s prednostjo« pa ne more voziti vsak reševalec, policist ali gasilec, temveč mora izpolnjevati določene pogoje. Splošni so, kot so pojasnili na policiji, da taka vozila lahko vozi oseba, ki ni voznik začetnik, ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi, in v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Seveda pa se nadaljnji pogoji med različnimi intervencijskimi vozili razlikujejo, vsako ima svoje posebnosti.
Voznik tudi rešuje, gasi…
»Dodatnih zahtev« imajo bržčas največ vozniki reševalnih in gasilnih vozil. »Za voznika reševalnega vozila je pogoj opravljen zdravniški pregled, ustrezna kategorija, nemalokrat tudi C, in opravljen izpit iz nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic zdravstveni reševalec,« nam je pojasnil vodja Reševalne postaje Ljubljana Janez Kramar in dodal, da zdravstveni reševalec, ki vozi reševalno vozilo na nujni vožnji, na kraju dogodka ali med transportom, ko po potrebi tudi ustavi reševalni avtomobil, prav tako sodeluje pri oskrbi bolnika ali poškodovanca. »Reševalni avtomobil lahko seveda vozi tudi diplomirani zdravstvenik ali diplomirana medicinska sestra z ustrezno kategorijo. Vsi reševalci pa ne vozijo reševalnih avtomobilov. Tisti, ki ga, imajo predhodno opravljen zdravniški pregled tudi za voznika in praviloma tečaj varne vožnje,« je dodal Kramar.
Pri Gasilski brigadi Ljubljana so nam povedali, da že več desetletij načrtno imenujejo ter usposabljajo gasilce voznike, torej so vsi najprej gasilci z opravljeno šolo za poklicnega gasilca, nato pa se na podlagi strokovnih potreb službe usposobijo še za voznike zahtevnejših intervencijskih vozil, torej vozil z najvišjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. »Za imenovanje se praviloma upoštevajo predhodne izkušnje in seveda zainteresiranost posameznika,« je povedal Marko Tomazin iz omenjene gasilske brigade in dodal, da vsi njihovi vozniki ob delu opravijo potrebne kvalifikacije, da pridobijo še naziv »poklicni voznik«, čeprav te zahteve za vožnjo gasilskih vozil ni. »Ker pa je sama vožnja le prvi del dela voznikov, so potrebna dodatna znanja in s tem povezana usposabljanja za uporabo vgrajenih črpalk, agregatov in drugih nameščenih naprav. Dve naši vozili imata denimo nameščeno tudi kamionsko dvigalo, zato morajo imeti opravljene preizkuse znanja tudi zanj, prav tako morajo imeti izpit za voditelja čolna po celinskih vodah, saj imamo za potrebe reševanja tudi čoln z izvenkrmnim motorjem,« je še dodal Tomazin.
Večje hitrosti, večja tveganja
Ko posameznik pogoje za vožnjo intervencijskega vozila izpolni, ga torej za volanom takšnih vozil vedno znova čaka zahtevna naloga. »Sicer drži, da voznikom vozil s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja,« poudarjajo pri policiji, medtem ko je vožnja reševalnega vozila zaradi tega, ker v njih prevažajo bolnike z raznimi boleznimi ali poškodbami, še posebej delikatna. »Hitri pospeški, naglo zaviranje ali hitra vožnja čez ostre ovinke so nezaželeni ali celo prepovedani. Pri poškodbi glave je, denimo, takšna vožnja škodljiva. Zaradi tega vozniki reševalnih vozil stremijo k udobni, defenzivni vožnji,« je pojasnil Janez Kramar, Marko Tomazin pa je dodal, da sta tisto, kar dela vožnjo gasilskih vozil zahtevnejšo, zagotovo hitrost in način vožnje, ob tem pa je potrebno tudi dobro predvidevanje ravnanja drugih udeležencev v prometu, iznajdljivost pri utiranju poti skozi zastoje ali skoraj stoječ promet v mestu, dobra ocena stanja cestišča… »Večje hitrosti navsezadnje pomenijo daljše zavorne poti, večje tveganje za zdrse ob slabšem stanju cestišča in večje obremenitve tudi za vozilo samo,« je povedal Tomazin.
Tečaji in delavnice
Naši sogovorniki so ob tem poudarili, da pozornost namenjajo tudi dodatnemu izobraževanju in usposabljanju voznikov, a bi, če sklepamo na podlagi besed Danijela Grande, inštruktorja varne vožnje pri AMZS in vodje usposabljanj za voznike intervencijskih vozil, na splošno gledano vsega moralo biti bistveno več. »Problem je v pomanjkanju izobraževanja voznikov intervencijskih vozil. Vozniki izkušnje v intervencijski vožnji pridobivajo predvsem ali le z dejanskimi vožnjami. Ravno zaradi tega prihaja do nesreč intervencijskih vozil med nujnimi vožnjami. Izsiljevanje prednosti, premajhna varnostna razdalja in neobvladovanje stopnje adrenalina, ob pomanjkanju treninga, so ključni dejavniki tveganja nastanka prometne nesreče,« je poudaril Granda.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem usposabljanje voznikov intervencijskih vozil opravljajo na dva načina, in sicer v obliki tečajev varne vožnje in delavnic intervencijske vožnje. V intenzivnih tečajih, ki potekajo na poligonu varne vožnje, je poudarek na obvladovanju vozil, s katerimi vsak dan rešujejo življenja in hitijo na pomoč, delavnica intervencijske vožnje pa poteka ob pomoči simulatorja intervencijske vožnje Rosenbauer. »Ker na poligonih ne moremo umestiti ovir v obliki drugih udeležencev v prometu, to izkušnjo voznikom intervencijskih vozil ponudimo v obliki delavnice s simulatorjem. Poudarek pri njej je na obvladovanju čustev voznika in na načinu razmišljanja, saj cilja intervencijske vožnje ne smeta biti hitrost in adrenalin, temveč varno priti na kraj intervencije,« je še pojasnil Granda.
