»Moški first« in spolne kvote: Pogled z drugega brega

Kako ustava obravnava enakopravnost žensk pri kandidiranju za predstavniške organe? Začetek je zelo obetaven, saj se 3. člen začenja presenetljivo prijazno do žensk: »Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov…« Je upravičeno, da so na prvem mestu navedene ženske, in ne moški? Seveda je upravičeno. Zato, ker je v Sloveniji volilk več, kot je volilcev. Pa tudi zato, ker je prav, da ustava na simbolen način poudari enakopravnost žensk, torej tistega spola, ki je v predstavniških organih močno podzastopan. Poleg tega ne samo ustava, temveč tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (vsaka v svojem 14. členu) ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (21. člen) izrecno prepovedujejo diskriminacijo na podlagi spola. Spol je tista osebna okoliščina, na podlagi katere je diskriminacija že tradicionalno prepovedana, vendar se le počasi in z velikimi nihanji odpravlja. Tudi v Sloveniji.