Gre za različne smeri za mnoge skoraj mazohističnega uživanja, pomešanega z zgodovinskimi ali zemljepisnimi znamenitostmi. V to kategorijo sodijo slum tourism, kar bi lahko prevedli kot geto turizem, disaster tourism, po naše turizem katastrof, in war tourism, po naše vojni turizem, ki smo ga pred časom v naši rubriki že opisovali v zvezi z muzeji prve svetovne vojne po Evropi. Danes, v času majskih spominov, bomo predstavili najpomembnejše turistične lokacije, povezane z drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Izbira je široka, agencija Vojna potovanja, ki pokriva tovrstni turizem, samo v Sloveniji ponuja 25 takšnih destinacij. V nadaljevanju bomo torej spomnili na krvavo divjanje nacističnih in fašističnih sil po naših krajih.
Jablanica, BiH
V Bosni in Hercegovini je v povezavi z drugo svetovno vojno nekaj herojskih destinacij, a najpomembnejša je gotovo Jablanica, torej mesto, pri katerem se je dogajala bitka na Neretvi. Gre za sklop bitk, ki se postale znane po porušenem mostu, s katerim naj bi maršal Josip Broz - Tito ukanil okupatorje in njihove pomagače, ki so v četrti ofenzivi poskušali uničiti glavni štab partizanske vojske, partijski vrh in glavno partizansko bolnišnico. Bitke so potekale od januarja do aprila 1943, s približno 20.000 partizani se je spopadlo kar 150.000 nasprotnikov. V Jablanici je zdaj Muzej bitke za ranjence, ki poleti deluje ves teden, pozimi pa samo med tednom. Turistične agencije ponujajo obisk muzeja v okviru nekajdnevnih potovanj po Bosni in Hercegovini, največkrat iz Sarajeva, mimo Konjica do Jablanice in na koncu do Mostarja. Takšno tri- ali štiridnevno potovanje, ki največkrat vključuje obiranje mandarin v dolini Neretve, stane kakšnih 300 evrov. Če se na pot proti porušenemu mostu odpravite sami, boste za sobo v hotelu s štirimi zvezdicami plačali kakih 50 evrov.
Jajce, BiH
Slikovito mesto na poti med Banjaluko in Mostarjem velja obiskati tudi zaradi slapov Plive sredi samega kraja. Škoda, da okolice ne čistijo bolj redno. Mesto v svoji okolici ponuja še nekaj lepot, povezanih s Plivo. Naša rubrika pa seveda opozarja na veliko dvorano, kjer je bilo 29. novembra 1943 drugo zasedanje Avnoja, kjer je partija s somišljeniki postavila temelje novi Jugoslaviji. V stavbi, kjer se je zgodilo zasedanje, je tudi muzej. Agencije ponudijo Jajce skupaj z obiskom Banjaluke in kanjonom Vrbasa. Cena za tri dni je približno 150 evrov.
Cerkno, Slovenija
Bolnica Franja (po zdravnici Franji Bojc Bidovec) stoji v težko dostopni soteski v Dolenjih Novakih pri Cerknem. Skrivna partizanska bolnišnica je delovala od leta 1943 do leta 1945, v njej se je v težkih razmerah zdravilo skupaj kakšnih 600 borcev iz vse Jugoslavije, pa tudi zavezniški vojaki. Bolnišnico so po uničujočem udaru vode leta 2007 temeljito prenovili, zdaj pa je med čakajočimi za seznam Unescove dediščine. Za obiskovalce je odprta od začetka aprila do konca oktobra, sicer pa le za naročene skupine. Cena brez popustov je pet evrov na osebo.
Jasenovac, Hrvaška
Na hrvaškem je najbolj znan kraj spominjanja na drugo svetovno vojno ustaško morišče v Jasenovcu. V koncentracijskem taborišču so ustaši med letoma 1941 in 1945 mučili in sistematično pobijali Srbe, Jude, Rome, Slovence in tudi Hrvate. Število žrtev je neugotovljivo, na Hrvaškem govorijo o številkah pod 100.000, v Srbiji pa o več kot 500.000 mrtvih. Na mestu, kjer so ustaši zverinsko pobijali, je zdaj spominski park, agencije ga v program vključujejo kot del daljših potovanj po Jugoslaviji. Če greste proti Novski sami – cena sobe je okoli 50 evrov.
Tjentište, BiH
Bitka na Sutjeski je ime za operacijo Schwarz, peto nemško ofenzivo, ki je neposredno sledila četrti in je trajala od 15. maja do 16. junija 1943. Nemci in njihovi pomagači so poskušali uničiti partizanske sile blizu reke Sutjeske, pa jim kljub veliki premoči in hudim partizanskim izgubam ni uspelo. V Narodnem parku Sutjeska, ki sicer ponuja tudi ogled deževnega gozda, lov, ribolov, kolesarstvo, pohodništvo in posebno kulinariko, je spomenik v čast partizanskemu preboju iz nemškega obroča. Sobe v majhnih hotelih parka stanejo okoli 50 evrov.
Kozara, BiH
Aprila leta 1942 je nemška vojska s pomočjo ustaško-domobranskih, madžarskih in četniških sil (skupaj 40.000 vojakov) začela ofenzivo proti 4000 partizanom, ki so ogrožali Banjaluko, Prijedor, Ljubijo in komunikacijo med Beogradom in Zagrebom. V obroču se je znašlo manj kot 4000 partizanov, 500 ranjencev in 80.000 civilistov. Prebilo se je 900 partizanov, civiliste pa so odpeljali v koncentracijska taborišča. Kozara je zdaj narodni park, turisti pa lahko v spominskem parku vidijo tudi Spomenik revoluciji, ki so ga postavili leta 1972.
Kragujevac, Srbija
Če se odpravljate v Srbijo, se poklonite Kragujevčanom, ki so jih Nemci postrelili oktobra leta 1941. Število 2778 ustreljenih (med njimi okoli 300 dijakov) govori o tem, na kakšen način so razmišljali nacisti, ki so si za pokol v Kragujevcu izmislili enostaven ključ – za vsakega mrtvega nemškega vojaka so ubili 100 civilistov. Partizani so sicer napadli Nemce na področju Gornjega Milanovca, a ker tam nacisti niso našli dovolj ljudi za maščevanje, so kazen preselili v Kragujevac. Na kraju pokola je Spominski park Šumarice, kjer so različni spomeniki in muzej z aktualnimi razstavami.
Ljubljana, Slovenija
Pot spominov in tovarištva (32,5 km) spada med najbolj neobičajna spominjanja na fašistično okupacijo Evrope. Pa tudi med najbolj učinkovita. Desettisoči, ki se sprehodijo ali tečejo okoli Ljubljane, predstavljajo živ obroč in očiten odnos do fašizma, ki bi ga ob nacizmu tudi v naših krajih mnogi radi obudili. Med drugo svetovno vojno so italijanski okupatorji v naših krajih uprizorili nešteto krvavih dogodkov, streljali so talce – v Gramozni jami so jih ubili 185 – in okoli Ljubljane napeljali žičnato ograjo z 69 bunkerji.
Sremska fronta, Srbija
Ko so se oktobra 1944 Nemci in njihovi pomagači umikali iz Srbije in Beograda, so se zabarikadirali na črti od madžarske meje preko Vukovarja in Šida do Save ter do zgornjega toka Drine. Fronta je potekala preko Hercegovine do Jadranskega morja. Boji na sremski fronti so se končali aprila 1945, ko je jugoslovanska armada prebila nemško obrambno črto. Na mestu preboja, na 106. kilometru avtoceste Beograd–Zagreb, je zraven vasi Adaševci veliko obeležje, ki spominja, kot pravijo, na eno največjih bitk druge svetovne vojne. Ob spomeniku je tudi muzej.
Baza 20, Slovenija
V Bazi 20 (nad Dolenjskimi Toplicami) je bil med letoma 1942 in 1944 glavni sedež CK KPS in izvršnega odbora OF. Med kraškimi vrtačami in gostim drevjem Kočevskega Roga so skrili barakarsko naselje partizanskih bolnišnic, delavnic in celo tiskarn, ki jih niso odkrili ne Italijani ne Nemci ne kvizlingi. Baza 20 je leta 1952 postala kulturni spomenik in spada pod upravo Dolenjskega muzeja, ki za voden ogled zaračuna štiri evre vstopnine, petkrat na leto pa je obisk brezplačen. V teh krajih je mogoče naročiti tudi celodnevni ogled Kočevskega Roga.
