Na predlog naših čebelarjev in oblasti je OZN razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. To je veliko priznanje predvsem za naše čebelarje in njihove medonosne čebele. Vendar ob tem ne prezrimo divjih čebel, čmrljev in drugih opraševalcev ter njihovih skupnosti v duplih dreves in v zemlji, kjer rodovi teh drobnih bitij že od nekdaj živijo, delajo in poskrbijo za naslednje rodove. Skupnosti teh drobnih bitij naj nam bodo vzor za življenje in delo ter za vodenje človeških skupnosti tako, da bomo ohranjali našo naravo v pestrih ekoloških sistemih in v sozvočju s človeškimi potrebami, za nas in še za vse bodoče rodove. Teh naravnih skupnosti drobnih bitij nikoli ne vodijo nori osebki, ki bi naselili skupnost v tovarniške dime, na polja s pesticidi ali na kupe nevarnih odpadkov. Nikoli zaradi pohlepa ne ropajo svojih skupnosti in ne stradajo večine samo zato, da bi redili brez dela nekaj izbranih osebkov. Vsi enako delajo in vsi so deležni varstva in enake oskrbe. Za kozarec medu morajo delavke pobrati med iz štirih milijonov cvetov. Zato trote po nujnem opravku na hitro izločijo iz skupnosti, delavk pa nikoli…
Sedaj pa elite iz vseh vrst človeških skupnosti pod krinko razvoja, v resnici pa zaradi svojega pohlepa, ropajo naravo in ljudi z novimi tehnologijami, nas ustrahujejo in grozijo z orožjem za množično uničevanje. Z nevarnimi odpadki, plini in strupi nam zastrupljajo vodo in hrano, kar ogroža vse živo na planetu, od čebel v panjih in vseh drugih opraševalcev do vseh drugih živih bitij s človeško vrsto vred. Je to res napredek?
Janez ČernačGorenje pri Stari Cerkvi
