Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) so ta teden predstavili iniciativo, da bi do leta 2023 v svetu odpravili uporabo industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin pri proizvodnji hrane. To bi prineslo velik napredek pri preventivi srčno-žilnih obolenj: pri SZO namreč ocenjujejo, da zaradi bolezni srca in ožilja, ki so povezane z uživanjem transmaščobnih kislin, v svetu vsako leto umre pol milijona ljudi.
Industrijsko proizvedene transmaščobne kisline vsebujejo trde rastlinske maščobe, kot so margarine, in jih pogosto uporabljajo pri proizvodnji slaščic in prigrizkov ter pečenju in cvrtju. Pri proizvajalcih živih so v čislih, ker imajo daljšo obstojnost kot druge maščobe. Namesto njih lahko proizvajalci uporabijo bolj zdrave maščobe, kar po navedbah SZO živilom ne spremeni okusa, niti ne predstavlja višjega stroška.
Akcijski načrt Nadomesti
Da bi dosegli umik trasmaščobnih kislin iz proizvodnje hrane, pri SZO vladam držav predlagajo šeststopenjski akcijski načrt. Naslovili so ga Replace (Nadomesti), v njem pa so opredelili šest strategij, s pomočjo katerih bi zagotovili »hitro, celovito in trajno odstranitev« teh škodljivih virov maščob do leta 2023.
Kot prvo naj v državah preučijo, v katerih živilih vse najdejo to vrsto maščob, promovirajo njihovo zamenjavo z bolj zdravimi olji in maščobami, pripravijo zakonodajo o omejitvi njihove uporabe, načrtno spremljajo vsebnost teh maščob v živilih ter njihovo porabo med prebivalstvom, ozaveščajo potrošnike, živilsko industrijo in trgovce o negativnem vplivu teh maščob na zdravje in zagotovijo, da bodo proizvajalci živil upoštevali omejitve uporabe teh maščob.
Danska za zgled
Pri tem dajejo za zgled države, kjer so te strategije že uporabili in z omejitvijo najvišjega deleža industrijsko pridobljenih transmaščob, ki jih smejo vsebovati živila, praktično izkoreninili uporabo teh maščob. Vlade nekaterih držav so uvedle tudi omejitve uporabe delno hidrogeniranih olj, ki so glavni vir industrijsko proizvedenih transmaščob.
Tako je na primer na Danskem, kjer so te omejitve uvedli prvi, vsebnost transmaščob v živilih dramatično upadla, po navedbah SZO se je tudi delež smrti zaradi srčno-žilnih obolenj v tej državi znižal hitreje kot v drugih državah OECD. Po danskem zgledu so pred desetletjem tudi v New Yorku odpravili uporabo industrijskih transmaščob. Več spodbud pa potrebujejo v srednje in manj razvitih državah, kjer je te omejitve teže doseči in so tudi slabše nadzorovane, ugotavljajo pri SZO.
V EU vse po starem
Vendar tudi evropska komisija doslej še ni pokazala pripravljenosti, da bi uredila omejitev uporabe transmaščob na ravni EU, in to prepušča državam članicam EU. Strokovna javnost kljub iniciativi SZO ne pričakuje preobrata.
»Želimo si, da bi nov dokument SZO spodbudil evropsko komisijo, da se resneje sooči s tem problemom, vendar je pri tem treba upoštevati, da SZO že leta opozarja na to problematiko, pa to doslej učinka na harmonizacijo evropske zakonodaje še ni imelo. Glede na dosedanje aktivnosti nimamo resnih pričakovanj, da bi se to področje na ravni vse EU v kratkem uredilo. To pomeni, da bodo države ta problem še naprej naslavljale vsaka po svoje,« meni prof. dr. Igor Pravst, vodja Inštituta za nutricionistiko.
Upoštevajoč uredbo o informiranju potrošnikov so enotno ureditev področja transmaščob v EU pričakovali že leta 2014, nadaljuje Pravst. Konec leta 2015 je evropska komisija z enoletno zamudo objavila poročilo o transmaščobah v živilih in prehrani Evropejcev. V tem letu so se tudi ZDA odločile postopoma prepovedati uporabo delno hidrogeniranih maščob v živilih in so podoben ukrep pričakovali tudi v Evropski uniji, vendar do tega ni prišlo. V takrat objavljenem poročilu je evropska komisija sicer ugotovila, da transmaščobe tudi v EU predstavljajo javnozdravstveni problem, ki bi ga bilo najbolj primerno rešiti z uvedbo zakonodajnih omejitev, vendar je pred tem treba zbrati dodatne podatke, ki bodo usmerjali ustrezne politične odločitve v prihodnosti.
»Znanstveniki, ki delujemo na področju raziskovanja transmaščob, smo ob uvedbi poročila izrazili razočaranje, da poročila niso spremljali konkretni zakonodajni ukrepi za omejevanje transmaščob v prehrani, saj so te dokazan dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, vodilnega vzroka za smrtnost v Evropi. Prav neukrepanje na ravni EU je bil tudi razlog, da se je Slovenija odločila za uvedbo stroge nacionalne zakonodaje na tem področju. V podporo pri tem so bili tudi podatki, ki so pokazali, da so transmaščobe še vedno v vrsti živil v Sloveniji,« pojasnjuje Pravst. Podatke so zbrali v okviru projekta Transmaščobe v živilih, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, raziskovalni partnerji pa so še Nacionalni inštitut za javno zdravje, ljubljanska biotehniška fakulteta, UKC Ljubljana in Inštitut Jožefa Stefana.
Aprila prihodnje leto bo tako tudi v Sloveniji začel veljati pravilnik, ki bo omejil vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, in sicer na največ 2 grama na 100 gramov skupnih maščob v živilu.
