LBJ (Rob Reiner, 2016)
Biografska drama o podpredsedniku Lyndonu Johnsonu, ki se po atentatu na Johna Kennedyja znajde v vlogi ameriškega predsednika, poka po šivih od patriotskosti, kar glede na režiserja ni presenečenje, v svoji upodobitvi Johnsona pa pretirava tudi Woody Harrelson. A to ne pomeni, da film ni vreden ogleda. Če ne zaradi drugega, zaradi vpogleda v odnos med Johnsonom in Robertom Kennedyjem pa tudi zaradi političnih govorov in dogovorov, ki jih je Reiner poskušal čim bolj zvesto prenesti na veliko platno.
Babica (Martin Provost, 2017)
Martin Provost je želel posneti filmski poklon poklicu babice. Čeprav je nastal tudi kot posledica njegovih osebnih izkušenj, film ni avtobiografski, temveč je v ospredju odnos med dvema ženskama, ki ju zbliža smrt moškega. Catherine Deneuve, ki naj bi se v dramatično-komični lik Beatrice zaljubila, takoj ko je prebrala scenarij, si v Babici prostor deli s še eno francosko igralsko zvezdo Catherine Frot ter tokrat skrbi za humorne vložke, skupaj pa nosita film, ki ne objokuje smrti, ampak se veseli življenja, četudi to včasih zna biti tudi zelo osamljeno.
Družinska zadeva (Angeliki Aristomenopoulou, 2015)
Družinska zadeva je točno to, kar pravi naslov – portret družine, le da posebne družine, ki jo skozi različne generacije povezuje glasba. Xylourisovi, ki prihajajo s Krete, so najslavnejša grška družina, dokumentarec mlade grške režiserke pa spremlja glasbenike treh generacij. Film je poln glasbe in strasti, ki jo odrasli Xylourisovi prenašajo na svoje otroke, pokaže pa tudi tisto stran družine, ki, ko glasbeniki gredo na pot, ostane doma.
Tri sekunde (Anton Megerdičev, 2017)
Tri sekunde je film na podlagi kontroverznega finala košarkarskega turnirja olimpijskih iger leta 1972 v Münchnu. No, vsaj za Američane, ki se niso udeležili podelitve, saj so bili prepričani, da so jih sodniki v zadnjih sekundah zgodovinske tekme ogoljufali. Američani so bili namreč do tistega dne neporaženi na 62 zaporednih tekmah. Srečanje je v luči hladne vojne odmevalo še izdatneje. Športni celovečerec o znameniti zmagi Rusov pod taktirko trenerja Vladimirja Garanžina je z več kot 50 milijoni dolarjev zaslužka med najdonosnejšimi ruskimi filmi nasploh.
Ne z mojo hčerko (Kay Cannon, 2018)
Producentka in scenaristka trilogije Prava nota (2012–2017) Kay Cannon je filmarskemu opusu dodala še režijski podpis pod eno tipičnih ameriških mainstream komedij. Starši treh najstnic izvedo, da na maturantskem plesu ne bodo zgolj plesale. Hčerke razmišljajo, da bi izgubile nedolžnost. Med skrbniki zavlada moralna panika, zato skujejo načrt, da bi jim to preprečili. Poleg Leslie Mann, Gine Gershon in Kathryn Newton igra tudi John Cena. Za Dwaynom Johnsonom drugi najbolj znani rokoborec, ki tudi igra.
