»Stanje slovenskega sodstva je dobro,« je bil ob pregledu delovanja sodišč v lanskem letu zadovoljen predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Povprečni časi reševanja zadev pred sodišči se skrajšujejo, število prejetih in nerešenih zadev pa se zmanjšuje. Konec lanskega leta je ostalo nerešenih okoli 160.000 zadev, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2016 in 55 odstotkov manj kot leta 2012. »Ocene mednarodnih in domačih institucij potrjujejo, da razumni rok sojenja v Sloveniji ter z njim povezani sodni zaostanki niso več sistemska težava, to pa kažejo tako statistika kot tudi izkušnje uporabnikov,« so poudarili na vrhovnem sodišču.
Črna pika za kazensko sodstvo
Slaba učinkovitost medtem ostaja težava na kazenskem področju. Čeprav se število prejetih zadev zmanjšuje, se število nerešenih zadev povečuje. »Kazensko sodstvo je zašlo v določene probleme, še posebej specializirano sodstvo, v tem delu še posebej specializirani oddelek kazenskega sodstva v Ljubljani,« je priznal Florjančič. Poudaril je, da so bili ukrepi za reševanje težav na kazenskem področju že sprejeti, o rezultatih teh ukrepov in morebitnih novih ukrepih pa se bodo s predsedniki sodišč in vodji kazenskih oddelkov dogovorili junija. »Brez dodatnih kadrovskih okrepitev, zlasti v primeru okrožnega sodišča v Ljubljani, ne bo šlo. V tej smeri smo že naredili določene korake,« je povedal Florjančič. »Predvsem pa se iščejo tudi notranje rezerve, in sicer v smislu možnih premikov sodnikov na najbolj kritična pravna področja.«
Več pristojnosti, manj sodnikov
Eno največjih tveganj za učinkovitost sodstva predstavlja pogosto in obsežno spreminjanje zakonodaje brez predhodne vključitve sodstva v razpravo, ko zakoni neposredno zadevajo poslovanje sodišč. Zakonodajalec namreč po besedah Florjančiča pogosto ne preveri, kako bodo zakonske rešitve vplivale na delovanje sodstva: »Zakonodajna veja oblasti daje vedno nove in nove pristojnosti sodstvu, to pa povzroča izrazite težave pri organizaciji dela in obvladovanju pripada.« Izpostavil je primer upravnega sodišča, kjer se je pripad zadev v preteklem letu povečal za 60 odstotkov.
Zaradi vse več novih pristojnosti Florjančiča skrbi vpliv nadaljnjega zmanjševanja števila sodnikov. Trenutno imamo v Sloveniji 43,1 sodnika na sto tisoč prebivalcev, cilj pa je bil zmanjšanje števila sodnikov do 42 sodnikov na sto tisoč prebivalcev. To se danes po besedah Florjančiča kaže kot nedosegljiv cilj: »Zdi se, da smo dosegli minimum, in v tej smeri ne bomo mogli več nadaljevati.«
Z zmanjševanjem števila sodnikov se spreminja tudi njihova starostna struktura. Izrazito se povečuje število sodnikov, starejših od 60 let, zmanjšuje pa se število sodnikov med 35. in 44. letom. »Spremembe zakonodaje, nove pristojnosti sodišč ter nastajanje generacijske vrzeli kažejo, da nadaljnje zmanjševanje števila sodnikov srednjeročno ni več utemeljeno, temveč je treba sistematično zagotavljati dotok novih, mladih sodnikov,« ocenjujejo na vrhovnem sodišču. Slovenija je bila sicer vrsto let prva med državami članicami EU po številu sodnikov na prebivalca, danes pa se uvršča na tretje mesto.
