En mesec pred napovedano oblačno nedeljo, ko bo referendum, se prične predreferendumska kampanja. Na ta dan bo morala vlada že imeti pripravljeno brošuro, v kateri bo navedena analiza zakona, po mnenju pozicije in mnenju pobudnikov referenduma. Bistveno je, da vlada enakopravno zagovarja razloge za zakon kot tudi razloge proti. Če brošure ne bo, je to bistvena kršitev postopka in razlog za razveljavitev referenduma. Nato pa bo morala vlada določiti osebo ali osebe, ki bodo v medijih zagovarjale mnenja vlade in hkrati utemeljitve pobudnika ali opozicije. Tudi nespoštovanje tega je razlog za razveljavitev referenduma. Zakaj mora to storiti vlada in ne parlament, ki je zakon sprejel, bosta v postopku ponovno povedala vrhovno in ustavno sodišče.

Na »oblačni« dan bo referendum. Če ne bo dovolj oblačno, je to razlog za pritožbo. Tudi če iniciatorju referenduma rezultat ne bo pogodu, se bo lahko pritožil na primer, da je v kampanji predstavnik vlade večkrat rekel, da je zakon dober, kot da je slab. Njegov nastop namreč ni bil uravnotežen. Razlog je lahko že to, da je predstavnik vlade dobil po svojem nastopu od vlade sendvič in kavo. Zato naj vlada v kampanji pazi na enake količine vseh dobrin.

Pritožbo je treba vložiti na zadnji dan roka pet minut do polnoči. Vrhovno sodišče lahko odloči takoj, lahko pa kasneje. Toliko bolje. Tudi če pritožbo zavrne, so vrata na ustavno sodišče na široko odprta, kamor se v zadnjih petih minutah pritožbenega roka vloži ustavna pritožba. Razlogi so lahko kakršni koli, samo da dišijo po kršitvi ustave. Na primer, da je vlada zamudila z izdajo biltena in ga iniciatorju referenduma dala šele ob osmih zjutraj in ne opolnoči, ko se dan začne, da so bile platnice na biltenu trde in ne navadne, kar predstavlja nesorazmeren strošek, da so bile črke na glasovnici premajhne in vsi volilci niso mogli prebrati vprašanja, ali da je bilo vprašanje natisnjeno na roza papirju, kar kaže na preferiranje določene družbene skupine, ali da so bili predstavniki vlade na svojih nastopih lepše oblečeni in so s tem neenakopravno izstopali. Take in podobne enakopravnosti lahko vedno zavijemo v plašč ustavnosti, ker že itak vemo, kako bo ustavno sodišče odločilo. Večinsko, z najmanj enim ločenim mnenjem. Odločitev ustavnega sodišča bo taka, da bodo vrata za morebitno pritožbo po ponovljenem referendumu priprta. Na primer to, da je odločilo, kdaj bo ponovljeni referendum, pri čemer ne bo upoštevalo ne zakona ne vremenske napovedi.

No, in nato bo ponovljeni referendum. Ni važno, ali je bilo na prvem referendumu premalo volilcev, na drugem jih lahko sploh ni, važno je, da se celoten pritožbeni postopek ponovi. In to lahko ponavljamo, dokler črkobralcev v volilni komisiji in na obeh navedenih sodiščih ne presvetli zdrava pamet.

Če bi upoštevali gornja navodila, bi Zujf še vedno čakal na veljavo. Tako pa je obveljal, postopek pa prihranimo za novega.

Tomaž Šumi, Lesce