V kabinetu ameriškega predsednika so danes poskušali razvozlati ozadje nagle prekinitve spravljivega tona Pjongjanga, potem ko je ta namignil na mogočo odpoved vrha z ZDA, kritiziral vojaške vaje v Južni Koreji in izjave visokih ameriških predstavnikov o jedrski razorožitvi Severne Koreje. Donald Trump se danes glede tega sprva sploh ni oglasil na twitterju. Novinarjem v Beli hiši pa je dejal le, da »bomo morali še videti«, ali je njegovo zgodovinsko srečanje s Kim Jong Unom 12. junija v Singapurju še na sporedu. »Ni odločitve, sploh nas niso obvestili ... nič nismo slišali, nič nismo videli,« je po poročanju Reutersa dejal Trump.
Prvo oglašanje
Severnokorejska tiskovna agencija in visoki predstavnik režima v Pjongjangu sta presenetila danes zjutraj po lokalnem času. Najprej je agencija sporočila, da je Severna Koreja odpovedala ministrsko srečanje z južnokorejsko delegacijo o uresničevanju skupne izjave, ki sta jo na srečanju konec aprila sprejela Kim in južnokorejski predsednik Moon Jae In. Izjava med drugim predvideva formalno končanje vojne med državama, ki na papirju še traja. Razlog za odpoved so po navedbah agencije skupne vaje ameriške in južnokorejske vojske, ki naj bi bile uperjene proti Severni Koreji in v nasprotju z duhom otoplitve odnosov. Pjongjang je vaje letalskega bojevanja, poimenovane Max Thunder, označil za urjenje »preventivnega napada« nanj.
Presenečenje nad izjavo je bilo toliko večje, ker je vodja glavne južnokorejske obveščevalne službe Chung Eui Yong marca po obisku Pjongjanga trdil, da severnokorejski sogovorniki niso izrazili nasprotovanja takšnim vajam ZDA in Južne Koreje. Agencija UPI je potem poročala, da so ZDA nekoliko popustile in iz vaj izločile bombnike B-52.
Drugo oglašanje
Potem se je Pjongjang oglasil še enkrat in poslal sporočilo tudi v Washington. Namestnik zunanjega ministra Kim Kye Gwan je zagrozil z odpovedjo srečanja obeh predsednikov, če bodo ZDA postavljale »enostranske zahteve«. Najbolj jih je očitno zmotila izjava predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, s katerim so si navzkriž še iz časa Busheve vlade, in še nekaterih ameriških predstavnikov, da bi se morali pri jedrski razorožitvi Severne Koreje zgledovati po libijskem modelu. Ta država je leta 2003 razgradila svoj program jedrskega orožja, ki je bil v povojih. Pjongjang je v izjavi namignil na to, kaj se je potem z njo zgodilo (državljanska vojna, posredovanje zahoda, smrt Gadafija, zdaj pa razklana in praktično propadla država): Boltonova izjava je »v bistvu dokaz strašanske zlovešče namere, da se naši dostojanstveni državi vsili usoda Libije ali Iraka«, je rekel Kim.
Dejal je tudi, da je »absurdno« primerjati severnokorejski jedrski program z libijskim, saj je z jedrsko bombo in raketami dolgega dosega neprimerno bolj razvit. »Če nas bodo ZDA poskusile stisniti v kot, da bi izsilile našo enostransko odpoved jedrskemu orožju, nas dialog ne bo več zanimal in ne bo nam preostalo drugega, kot da razmislimo o nadaljevanju priprav na vrh Demokratična ljudska republika Koreja-ZDA. Izrazili smo že našo pripravljenost na jedrsko razorožitev Severne Koreje in ob več priložnostih jasno povedali, da je predpogoj zanjo končanje sovražne politike do naše države, jedrskih groženj in ameriškega izsiljevanja,« je dejal Kim Kye Gwan.
Severna Koreja želi v pogajanjih z ZDA med drugim doseči umik ameriške vojske iz Južne Koreje ter umik ameriških varnostnih in jedrskih zagotovil Južni Koreji. ZDA hočejo popolno, preverljivo in nepovratno odpravo jedrskega orožja. Bolton je danes dejal, da bodo pri tem vztrajale, in dodal, da je po njegovem še vedno več možnosti, da srečanje Kim-Trump bo, kot da bo odpovedano.
