Pogled na cvetoče okenske police, balkone in terase hiš pove, da imamo Slovenci radi cvetje in da se temu kljub tanjši denarnici ne odpovemo. A bolj kot tradicija na izbiro rastlin vplivajo izbor rastlin, njihovo poznavanje in trpežnost. Kot pravi agronomka Loreta Vlahovič, so prav zato morda viseče pelargonije, bolj poznane kot bršljanke, še vedno zelo pogoste v zasaditvah, ker uspevajo tudi v malo prsti in na izpostavljenih legah. »Na Gorenjskem se zadnja leta obuja gojenje gorenjskih in švicarskih nageljnov, a niso enostavni za gojenje. Zavarovani pred močnim soncem na severovzhodni legi v mešanem substratu, ki ni šotnat, in s toplim ozadjem, najboljše lesa, ter zavarovani pred dežjem, po možnosti z nadstreškom, bodo čudovito uspevali,« pravi tudi strokovnjakinja iz Kluba Gaia.

Pomemben je čas, ki ga namenimo rastlinam

Pri izbiri rastlin za balkonska korita je treba upoštevati potrebe rastlin glede sonca. Praviloma rastline z bolj mesnatimi in kosmatimi listi dobro prenašajo izpostavljene sončne lege. Tako bodo na polsenčnem mestu uspevale vse rastline, le da bodo ljubiteljice sonca tukaj malo manj cvetele. »A obstaja lep izbor rastlin tudi za popolno senco, kar pomeni, da mora biti svetloba, a ne neposredno sonce. Pomembno je, koliko časa bomo namenili oskrbi rastlin, a tudi trendi zadnjih let usmerjajo v uporabo rastlin, ki so manj zahtevne in zanje ne potrebujemo veliko časa za oskrbo,« pove sogovornica. »To so listnate rastline in cvetlice z drobnimi cvetovi, ki jih ni treba obirati.«

Pri zasaditvi moramo biti prav tako pozorni na izbiro dovolj prostorne posode, da se bodo rastline lahko nemoteno razvijale. Na dno posode, ki nima rezerve vode, položimo vsaj centimeter ali več drenažnega materiala, da se nam odprtine za odcejanje vode ne zamašijo. »Uporabimo lahko glinopor, lomljeno glino, vulkanski lomljenec, kamenčke, tudi sekance ali lubje. Posoda mora imeti odprtino za odtekanje odvečne vode. V koritih z rezervo vode je to lahko velik problem, če niso ustrezno narejena in jih postavimo na odprto mesto brez nadstreška,« svetuje Vlahovičeva.

Dobri medsosedski odnosi tudi v loncih

Čarobnost zasaditev v loncih ali večjih koritih je prav zagotovo tudi v kombiniranju okrasnih rastlin z dišavnicami. Tako sogovornica za sončno lego svetuje zasaditev sivke, žajblja ali timijana, ki lepo poživijo in odišavijo zasaditev. »V senco pa raje posadimo meto, pisanolistni timijan, zlati origano, kodrasti peteršilj ali listnati česen. Seveda moramo tudi tu upoštevati bujnost rasti. Tako sta timijan in origano primerna za kombinacije z drobnimi šibko rastočimi cvetlicami, na primer ob bakopah ali diascijah, sivka in žajbelj pa ob pelargonijah, spreminjavkah ipd. Vonj v zasaditev lahko dodamo tudi z dišečimi pelargonijami, ki so tudi užitne in odganjajo mrčes.«

Trendi narekujejo sestavljanje barv, ki so blizu v barvnem krogu, to pomeni brez velikih kontrastov. Za kombinacije upoštevamo predvsem bujnost rasti in lego. »Sosedske odnose upoštevamo kot na zelenjavnem vrtu, pri balkonskih rastlinah pa so ti bolj slabo raziskani in se odvisno od pogojev rasti zelo razlikujejo,« pove sogovornica. »Če bomo v korita sadili jagode, ki so zelo dobrodošla sprememba in cvetijo od bele prek rožnate do temnordeče barve, potem ob njih posadimo še česen ali drobnjak ter visečo novozelandsko špinačo. Zasaditev bo atraktivna, uporabna in zdrava.«

V trendu so pelargonije

Seveda je tako v specializiranih trgovinah kot v vrtnarijah ponudba balkonskega cvetja pestra. A če si že privoščimo te majhne vrste luksuz, je zelo pomembno, da je balkonsko cvetje v dobri kondiciji. Rastlina mora biti zdrava, lepa na pogled, z zdravimi listi. Pomembno je tudi, kje je bila sadika vzgojena, saj matični potaknjenci, ki so sicer lahko tudi uvoženi in nato vzgojeni v rastlinjakih slovenskih vrtnarjev, praviloma bolje uspevajo. Kljub izredno pestri izbiri sogovornica pravi, da so letos v ospredju predvsem rastline z barvitimi cvetovi in listi. Pomeni več barv v enem cvetu ali listu. »Modne so pokončne pelargonije, petunije in vse njihove izpeljanke s pisanimi cvetovi, drobne cvetlice in nezahtevne strukturke za dodatek, kot so deteljice, srebrnolistna dihondra, grenkuljica, tradeskancije, in za višino salvije, gavre in bolj skromne trave, kot je stipa. Priljubljene postajajo tudi sončne vodenke, v senci pa skoraj mora biti vsaj sled fuksije, hortenzije ali hoste.«

Seveda je za razvoj balkonskega cvetja izredno pomembna nega rastline. Tako je treba za dobro rast nujno izbrati kakovosten substrat, ki daje rastlinam dobro oporo, je zračen, odceden, a tudi zadržuje dovolj vode in vsebuje hranila. »Petkomponentna zemlja pllantella balkonia združuje vse naštete lastnosti, je mešanica visokokakovostnih šot in vsebuje hranila, pa še aktivatorje cvetenja in kar 30 odstotkov vsebine sestavlja zeleni kompost. V tem substratu bodo rastline odlično uspevale,« svetuje strokovnjakinja. Na vprašanje o dognojevanju odgovori: »Ko smo uporabili substrat z že dodanimi hranili, začnemo dognojevati en mesec po sajenju.«

Več nege tudi v času cvetenja

Gnojilo in pogostost dognojevanja prilagodimo tipu zasaditve. Če prevladujejo cvetoče rastline, uporabimo plantella cvet najmanj enkrat na teden. »Če je zasaditev pretežno listnata, gnojimo z gnojilom za listnate rastline plantella list. Tako plantella list kot cvet sta bogata s hranili, mikrohranili in vsebujeta kar enajst vitaminov, ki spodbujajo odpornost rastlin,« pove sogovornica, ki pripomni, da je zalivanje rastlin prav tako potrebno glede na potrebo. »Če so posode na odprtem in občasno dežuje, pred zalivanjem preverimo vlažnost, ker je lahko suho le na površini. V sušnih dnevih pa je zalivanje odvisno od bujnosti zasaditve in izbranih rastlin. Milijonski zvončki in grobeljnik rastejo bujno in potrebujejo veliko vode. Manj bujne rastline potrebujejo tudi manj hrane in vode.«

Seveda rastline potrebujejo malo več pozornosti tudi v času cvetenja. Na pelargonijah se tako cvetovi sami posušijo in jih takrat odstranimo. Na petunijah z obiranjem cvetov preprečimo razvoj bolezni in spodbudimo razvoj novih cvetov, bolivijske begonije same odvržejo cvetove. »Lantane in zlati kovanec boljše cvetijo, če cvetove odstranjujemo, da ne izgubljajo energije v tvorbo semen. Preveč bujne rastline, kot je sladki krompir, omejujemo z rezjo. Ravno tako cvetočo travo gavro ali nemesijo po prvem cvetenju porežemo do listov in tako spodbudimo novo cvetenje,« pove sogovornica. »Odvisno od rasti in vremenskih razmer lahko to ponovimo tudi dva- ali trikrat v sezoni. Z rezjo rastline omejujemo, a tudi spodbujamo obraščanje.«