Luknjica pri luknjici, pa vendar ne teče skozi
Samo kot primer: slamnata streha ima sicer svoj rok trajanja, je pa lahko ob pravilnem pritrjevanju in dobrem materialu vrsto let dobra kritina, betonske in opečne imajo svoje prednosti, kovinske pa so nekako največkrat na udaru. Včasih pretiravanje glede pohval in včasih pretiravanje glede njihovih domnevnih slabosti. Dejansko so kovinske med najbolj trajnimi kritinami, odporne proti toči in drugim padavinam, pa tudi proti vetru, čeprav je res, da jo ob večjih vetrovnih neurjih, še posebno na javnih objektih, kar je presenetljivo, skupijo ravno kovinske kritine, čeprav spet ne vse. In razrešimo še eno vprašanje, to je problem kondenzacije pod kritino.
O izolaciji strehe ni treba izgubljati besed, kajti ta mora biti dobro preračunana in optimalna, pri toplotni zaščiti objekta pa ni pametno varčevati. Pri vseh kritinah je ob ureditvi mansarde nujno razmišljati, kako podaljšati fazni zamik prehoda toplote (plošče agepan, termotop), da ne bo prihajalo do pregrevanja podstrešnih prostorov.
Kondenzacija
Poglejmo najprej problem kondenzacije, ki se ga pri kovinskih kritinah pogosto izpostavlja. Kondenzacija se pojavlja pri vseh kritinah, ne glede na material, je pa morda malo manj vidna pri manjših formatih strešnikov ali pri bolj vpojnih, to pa zato, ker je med njimi več rež in se kondenz že posuši. Kljub temu pa je prezračevalni prostor obvezen pod vsemi kritinami, izveden mora biti pravilno in zagotavljati mora dovolj močan vlek zraka, da se kondenzacija posuši. Ob kakovostni izvedbi kanala ni praktično nobene razlike med klasičnimi kritinami in kovinskimi. Streha mora imeti odprt prezračevalni prostor, paroprepustno folijo, toplotno izolacijo in parno zaporo.
Zanimiv primer: lani je neki izvajalec kovinske strehe prekril večstanovanjsko hišo, stanovalci so bili nadvse zadovoljni, čez nekaj tednov pa je začelo od strehe teči, čeprav ni bilo dežja. Seveda so kot glavnega krivca obdolžili kritino, pogled na podstrešju pa je pokazal nekaj povsem drugega. Mojster je pozabil prezračevalni jašek iz kuhinj speljati na prosto in je vsa vlaga iz stanovanj končala na podstrešju pod kritino in na vso srečo je tekla vsaj po njeni spodnji strani na plano. Problem so rešili takoj in brez težav z montažno zračnika, s katerim so cev prezračevalnega jaška speljali na prosto.
Odpornost proti toči
Prednosti kovinskih kritin sta njihova visoka odpornost proti padavinam in trajnost. Ena najstarejših kovinskih kritin je bila nameščena na industrijskem objektu na Dvoru, starost več kot sto let pa se ji ni niti malo poznala. Zaradi vrednosti so jo ob rekonstrukciji objekta zložili in vsak kos točno popisali s številkami, da se ve, kam sodi, in je ta kritina danes eden od razstavnih eksponatov v Edukacijskem in produktivnem centru železolivarne na Dvoru, z delom strešnikov pa so ponovno prekrili del strehe.
Kaj pa veter?
Zanimivo, da občasno ob zelo močnem vetru pride do dviga kovinskih kritin, še posebno velikoformatnih, in upravičeno se vprašamo, zakaj. To se najpogosteje zgodi na različnih javnih objektih, kjer so streho morda obnovili po zbiranju ponudb, kjer je bila odločujoča najnižja cena. In tukaj se skriva odgovor, zakaj te strehe včasih letijo. Zaradi slabše montaže, neuporabe dovolj velikega števila pritrdilnih elementov ali celo zaradi uporabe napačnih, nemalokrat pa tudi zaradi arhitekturno napačnega načrtovanja strehe. Na streho ne deluje le pritisk vetra, ampak tudi njegova sesalna sila, tako na strmo kot tudi na položno. Močnejši ko je veter, višja je razlika v pritisku, ki povzroči vzgonsko silo vetra pravokotno na streho. Ta vzgonska sila vetra je glavni razlog poškodb streh, ki so pritrjene s pritrdilnimi elementi, postavljenimi vertikalno, saj jih preprosto izvleče.
To je, samo kot primer, tudi eden od razlogov, da je treba za pritrjevanje uporabljati žeblje z navojem, kar vsaj deloma prepreči, da bi se ob sušenju lesa žebelj razrahljal. To velja za vse kritine in strešne elemente, ki se jih pritrjuje, tako betonske kot opečne (slemena, robovi streh …), kar se vse pogosteje izvaja. Je pa mogoča druga rešitev, ki jo uporabljajo pri strehah Gerard. Strešne plošče pritrdijo s horizontalnimi pritrdilnimi elementi, se pravi z žeblji z navoji ali brez, ki jih zabijejo vodoravno. V tem primeru se morajo, da bi streha popustila, pritrdilni elementi odlomiti, kar pa je malo verjetno, saj je vsak strešnik pritrjen z najmanj osmimi pritrdilnimi elementi. Ob vsem tem pa je pri izvedbi strehe pomembno tudi, kako je »zatesnjena«, ne toliko popolnoma, ampak da se prepreči, da pride sila vetra pod strešno kritino.
Vsi dodatni elementi
Proizvajalci kovinskih kritin so med prvimi začeli proizvajati vse dodatne elemente (tako za zagotavljanje zračnega kanala, zaščite, sisteme za protivetrno zaščito…), tako da obstaja na primer tudi v odkapu zaključni kos, ki poskrbi, da veter ne pride pod kritino. Prednost teh dodatnih elementov je velika, pri kovinskih kritinah jih danes uporablja večina krovcev, vse pogosteje pa dodatne originalne elemente tudi pri drugih strešnih kritinah.
Kakšno kritino torej izbrati? Dobro, kakovostno, vedno pa imejte v mislih, da je vsaka streha sistem. Ni le kritina, ki mora biti kakovostna in pravilno nameščena ter pritrjena, imeti mora imeti odprt prezračevalni prostor, paroprepustno folijo, toplotno izolacijo in parno zaporo, vmes pa še kakšen sloj, ki bo poskrbel za
daljši fazni zamik prehoda toplote. (mp)
