Fundacija za odprto družbo, mednarodna mreža 87-letnega ameriško-madžarskega-judovskega milijarderja Georgea Sorosa, je danes sporočila, da je njenega gostovanja na madžarskih tleh konec. »Zaradi samovoljnih ukrepov vlade ni več mogoče zagotoviti varnosti našim operacijam in našemu osebju,« je dejal njen predsednik. Fundacijo bodo iz Budimpešte preselili v Berlin. Sorosove ustanove pa bodo še naprej podpirale združenja madžarske civilne družbe, ki se borijo za človekove pravice, svobodo medijev, transparentnost, javno šolstvo, zdravstvo…
Odločitev o umiku je posledica pritiska madžarskih oblasti vključno s premierjem Viktorjem Orbanom, ki Sorosa od leta 2015 obtožuje, da prek svojih fundacij spodbuja množično priseljevanje v Evropo. Ravno v teh dneh madžarski parlament razpravlja o zakonu, ki bi notranjemu ministru dovolil prepovedati vsako nevladno organizacijo, ki se bavi s priseljevanjem in predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Zakon, ki so ga ostro napadli v EU, predvideva tudi 25-odstotno takso na tuje donacije nevladnim organizacijam, ki podpirajo begunce. Vlada je zakon poimenovala »stop Soros!«.
Stvar je toliko bolj zanimiva, ker sta bila Soros in Orban nekoč prijatelja. Pred tridesetimi leti, ko je postajal mlad voditelj madžarske opozicije, je bil Orban štipendist Sorosove fundacije in je zato lahko študiral na Oxfordu, Orbanova protikomunistična stranka Fidesz pa je od Sorosa dobila več kot pol milijona evrov, brez česar nikoli ne bi postala tako pomembna. Sprla sta se leta 1994, ko je Orban po več volilnih porazih prešel v desni populizem. Iz svojih izkušenj disidenta in nasprotnika avtokratske oblasti Orban zato najbolje ve, kakšno nevarnost zanjo – se pravi za njegovo oblast – predstavlja Soros.
Neuspešen na vzhodu EU
Soros, ki je obogatel predvsem na borzi in z agresivnim finančnim špekuliranjem na Zahodu, ima 25 milijard dolarjev premoženja. Polovico tega je porabil za svoje fundacije, ki po vsem svetu podpirajo manjšine (Rome, geje…), pravično sodstvo, boj proti korupciji (tudi projekt Panama Papers) in ksenofobiji, šolstvo, javno zdravje (zlasti pri odvisnikih in prostitutkah), neodvisne medije in demokracijo. Očitno pa ni bil uspešen v domovini in v drugih vzhodnih članicah EU, saj se niso razvijale v odprto družbo. Postale so bolj ali manj trdnjave nacionalizma, ksenofobije in neliberalne demokracije.
Dejaven tudi v Sloveniji
V Sloveniji je deloval Sorosev Zavod za odprto družbo Slovenija v letih 1992–2000 (po tem ne več, ker je bila Slovenija po njegovem dovolj razvita). Porabil je 25 milijonov dolarjev, med drugim je podpiral Radio Študent in begunce iz Bosne. Soros v Sloveniji še vedno podpira razna civilnodružbena gibanja, a ga imajo tudi pri nas nekateri za kapitalista, ki podpira komunistično zaroto, drugi za juda, ki podpihuje muslimansko invazijo na krščansko Evropo. Na Madžarskem, Hrvaškem, Poljskem, v Romuniji, Bolgariji, Makedoniji (kjer so nedavno izvedli »desorosizacijo«), Rusiji in še kje v vzhodni Evropi pa ga razglašajo za državnega sovražnika predvsem zato, da bi vsako opozicijo prikazali kot peto kolono tujih sil.
