Da bi vsem obiskovalcem, ki se ob sončnih poletnih koncih tedna želijo osvežiti v Bohinju, najraje v okolici Bohinjskega jezera, zagotovili parkirišča v neposredni bližini, ni mogoče, se zavedajo tako na občini kot v Turizmu Bohinj. »Na občini iščemo rešitve, ki bi bile vzdržne tudi v prihodnosti,« opisuje župan Bohinja Franc Kramar.
Tako so ministrstvu za infrastrukturo oziroma direkciji za infrastrukturo predlagali, da bi ponovno vzpostavili postajališča Soteska na železniški progi med Jesenicami in Sežano, ob postajališču pa bi uredili parkirišče. »Ljudem bi radi dali na izbiro čim več možnosti, kje lahko pustijo svoje vozilo in kako lahko pridejo do Bohinja,« meni Kramar in med možnostmi omenja javni prevoz, načrtovano kolesarsko stezo med Bledom in Bohinjem in podobno.
Soteska ali Nomenj?
Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je bilo postajališče Soteska v 80. letih prejšnjega stoletja ukinjeno. Za njegovo ponovno vzpostavitev bi bilo treba pridobiti novo obratovalno dovoljenje, ureditev oziroma gradnja perona pa bi morala potekati na enak način kot vse novogradnje peronov in postajališč.
»Direkcija za infrastrukturo ne nasprotuje uvedbi tega postajališča, a predlaga alternativno rešitev, to je gradnjo P+R (parkiraj in se odpelji z avtobusom) in P+B (parkiraj in odkolesari) parkirišč na območju postajališča Nomenj, ki je približno pet kilometrov bližje Bohinjski Bistrici. Na tem postajališču in v neposredni bližini čez cesto je za gradnjo parkirišč na voljo dovolj zemljišč, ki so v lasti Javne železniške infrastrukture,« so zapisali.
Ker ima železniško postajališče v Nomenju obratovalno dovoljenje, na direkciji za infrastrukturo ocenjujejo, da bi bila ureditev tovrstnega parkirišča na tem železniškem postajališču bistveno cenejša. »Ker so vse površine na eni strani železniške proge, ne bi bilo treba graditi podhoda pod tiri, prav tako pa bi lahko v okviru tega projekta oživili obstoječe postajno poslopje, ki se zdaj uporablja le za stanovanja in občasno delujoč gostinski lokal.« Oba predloga še proučujejo, dodajajo na direkciji, saj je za kakršno koli odločitev treba predhodno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo. Kaj menijo o načrtih, pa smo večkrat skušali izvedeti tudi na Slovenskih železnicah, a na naša vprašanja niso odgovorili.
Ne glede na to, kje bi urejali večje parkirišče, pa občina Bohinj po Kramarjevih besedah računa na izdatno pomoč iz proračuna ministrstva, saj sama tako obsežnih naložb, pravi, ne more izpeljati. »Vsekakor se strinjamo tudi z ureditvijo parkirišča v Nomenju. Vsako parkirišče, oddaljeno od Bohinjskega jezera, je dobrodošlo in bo razbremenilo pritisk na jezersko skledo,« meni župan.
Ideje niso od včeraj
Koliko bi ureditev novega parkirišča stala in koliko novih parkirnih prostorov bi na njem pridobili, še ni znano, vsekakor pa te pridobitve še ne bo pred letošnjim poletjem. Že letos poleti pa bodo imeli obiskovalci možnost svoje vozilo pustiti v Bohinjski Bistrici in v Srednji vasi na Senožetih, od koder se bodo s posebnim ali javnim prevozom lahko pripeljali do Bohinjskega jezera.
Sicer pa omenjene ideje v Bohinju niso nove, pojasnjuje direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Že v študiji prometnega režima pred nekaj leti je ponazorjeno, kako bi težave s parkiranjem v Bohinju lahko rešili z manjšimi obstoječimi parkirišči, ki bi jih bilo treba le še urediti, ne bi bilo pa treba graditi novih. Tudi to, da je Bohinj dosegljiv z železniško povezavo, je velika prednost,« je prepričan in dodaja, da to spodbuja tudi mednarodno združenje Alpski biseri, ki se jim je pred kratkim pridružil Bohinj.
