Nogomet je bil v Iranu v razcvetu že pred pol stoletja, ko je bil Iran trikrat zapored azijski prvak (1968, 1972, 1976), nastopil v četrtfinalu olimpijskih iger v Montrealu 1976 in se leta 1978 prvič uvrstil na svetovno prvenstvo v Argentini. Ko je leto kasneje po revoluciji v Iranu zavladal strog islamistični režim, so za najboljše nogometaše perzijske države nastopili hudi časi. Zaradi vojne z Irakom državnega prvenstva sploh ni bilo, nadaljevalo se je šele leta 1989. Reprezentančni uspehi so se znova začeli leta 1996, po tretjem mestu na azijskem prvenstvu in z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo v Franciji 1998, kjer je iranska reprezentanca dosegla največji uspeh na mundialih in premagala je osovražene ZDA z 2:1, kar je tudi edina iranska zmaga v dosedanjih nastopih na svetovnih prvenstvih. V Iranu je nogomet strast, zato na tekmah reprezentance in tudi najboljših klubov vlada prava norišnica, ko se zbere tudi po 100.000 gledalcev in nacionalni stadion v Teheranu napolnijo do zadnjega kotička že nekaj ur pred začetkom tekme.
Polovica reprezentantov igra v Evropi
Iran se je drugič zapored uvrstil na svetovno prvenstvo z zmago v kvalifikacijski skupini s kar sedmimi točkami prednosti pred drugouvrščeno Južno Korejo. Pod oba uspeha se je podpisal portugalski selektor Carlos Queiroz, ki je glede na globalno slavo največji zvezdnik reprezentance. V Iranu so prepričani, da imajo dovolj izkušenj za prvo uvrstitev v izločilne boje. Pričakovanja gradijo na tem, da so najboljša azijska reprezentanca na lestvici Fife, da so bili neporaženi v kvalifikacijah, da so prejeli malo zadetkov, vendar jih tudi malo dosegajo. V zadnjem delu kvalifikacij so na desetih tekmah dosegli le deset golov (prejeli le dva) za šest zmag in štiri remije.
»V primerjavi s prvenstvom v Braziliji imamo več izkušenj. Ekipa je napredovala, saj vse več iranskih reprezentantov igra v Evropi, kjer so postali bolj kakovostni in tekmovalni. Igranje v azijskih ligah ni enako kot v ostri mednarodni konkurenci. Ko sem leta 2011 prišel v Iran, je le en reprezentant igral v tujini v Španiji. Danes 60 odstotkov nogometašev udarne zasedbe igra v tujini. Zelo pomembno je, da trije igrajo v ruski ligi. Z njimi bomo bolj prepoznavni pri ruskih obiskovalcih tekem, tako da bodo morda navijali za nas,« je samozavesten Carlos Queiroz, ki si je zastavil za cilj uvrstitev v osmino finala. Predtekmovalna skupina s Portugalsko, Španijo in Marokom je ena najbolj zahtevnih na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Proti Ronaldu z iranskimi ronaldi
»S Portugalsko in Španijo imamo tekmeca, ki merita na naslov svetovnega prvaka. Za preboj v drugi del tekmovanja potrebujemo vrhunsko pripravljenost, popolne tekme in še kanček športne sreče,« dodaja Queiroz, za katerega bo posebna tekma proti njegovi domovini Portugalski na čeku s Cristianom Ronaldom, s katerim je kot trener sodeloval v Manchester Unitedu in kot selektor v reprezentanci. »Tudi v iranski reprezentanci imam svoje ronalde, ki so prav tako pomembni za uspeh moje ekipe. Ko se bo tekma začela, bosta na igrišču le dve moštvi in obe bosta želeli zmagati. Igrišče bo odločilo, kdo je boljši,« je izpostavil Queiroz.
