Znanstveniki že dlje časa opozarjajo na spremembe, ki jih v možganih uporabnikov povzročajo družbena omrežja. Vzvodi, ki pritegnejo uporabnikovo pozornost in povzročijo njegovo hlastanje po še več, so enaki kot v industriji iger na srečo. Te metode so tako učinkovite, da v možganih aktivirajo predele, kot se aktivirajo tudi ob uživanju kokaina. Številni uporabniki družbenih omrežij poročajo o fantomskih vibracijah – o občutku, da njihov pametni telefon vibrira ali oddaja zvok, ki sicer pomeni novo obvestilo, čeprav slednjega v resnici ni.
Natasha Schüll, avtorica več knjig o konstruiranju zasvojenosti pravi, da Facebook, Twitter in ostali uporabljajo skoraj enake mehanizme kot proizvajalci naprav v igralnicah. Ker se kliki pretvarjajo v denar, je tem podjetjem zelo veliko do tega, da se uporabnik nenehno vrača in na spletni strani preživi karseda veliko časa. Ne glede na to, ali gre za zbiranje snapchat plamenčkov, pregledovanje fotografij na facebooku ali igranje igrice CandyCrush Saga, človek hitro pade v neskončne zanke negotovosti in pričakovanja, kjer je občasno nagrajen z impulzi, ki povzročajo željo po vrnitvi. »Če se za nekaj dni nekoliko odmaknete, vam bo aplikacija poslala kakšno sporočilce ali ponudila bonus, vse samo zato, da znova pritegne vašo pozornost,« je za Guardian razložila Schüllova. Avtorica opozarja, da je skrajni časa, da se začnemo zavedati, kaj se v resnici dogaja. »Vse skupaj ni samo igra, pač pa nekaj, kar nas še kako zadeva s fizičnega, čustvenega in tudi finančnega vidika,« je prepričana.
Rekonstrukcija igralnega avtomata
Poteg navzdol po zaslonu pametnega telefona za osvežitev strani in možnost neskončnega drsanja navzdol sta dve lastnosti, ki močno spominjata na igralne avtomate, ugotavlja Tristan Harris, nekdanji oblikovalec pri Googlu. »Potegnete navzdol in včasih prejmete nagrado, včasih ničesar,« je zapisal Harris. Vnaprej ni možno vedeti, kdaj bo uporabnik nagrajen in večino časa je najnovejša vsebina, ki se prikaže po osvežitvi strani, za uporabnika nerelevantna, a tu in tam se pojavi vsebina, ki uporabnika razveseli ali v njem sproži kakšen drugačen odziv,« pojasnjuje Harris, ki v tem vidi veliko podobnost z igralnimi avtomati. Občutek, da nas utegne pričakati nekaj zanimivega, je tisto, kar uporabnika pritegne k nenehnemu vračanju.
»Sistem nagrajevanja je to, zaradi česar uporabniki družbenih omrežij nenehno preverjajo zaslone svojih pametnih naprav,« pravi dr. Mark Griffiths, profesor in raziskovalec vedenjske zasvojenosti. Podobno kot igranje iger na srečo, ki dokazano povzroča spremembe v možganih in pogosto vodi v depresijo in anksioznost, je tudi raba družbenih omrežij pogosto povezana z depresijo.
Kot piše Guardian, se uporabnikom družbenih omrežij pogosto zgodi, da imajo občutek, da njihov telefon vibrira tudi takrat, kadar je telefon povsem pri miru. Fantomska obvestila nastanejo zaradi psihološke potrebe po nagradah, ki jih je uporabnik občasno deležen. »Podjetja zaposlujejo veliko ljudi, katerih glavna naloga je iskati načine, kako družbena omrežja narediti še bolj zasvajajoča,« pravi profesor Daniel Kruger, strokovnjak na področju človeškega vedenja. Z njim se strinja vedenjski psiholog Nir Eyal. »Začene se z nekim dražljajem, dejanjem uporabnika, nagrado in krog je sklenjen. Ko se cikel nekajkrat ponovi, se spremenijo uporabnikove navade in začetni dražljaj (pisk telefona, obvestilo o novem sporočilu ali kaj podobnega) ni več potreben,« razlaga Eyal.
Kljub vsem zastrašujočim podatkom in dokazom o povzročanju zasvojenosti, se priljubljenost Facebooka ne zmanjšuje. Število vsakodnevno aktivnih uporabnikov je letos že preseglo 2,13 milijarde ljudi, kar je 14 odstotkov več kot lani.
