Nad Izraelom in Palestino se je razvila popolna politična nevihta, potem ko se je palestinskim protestom ob 70. obletnici nastanka židovske države pridružilo še današnje ameriško odprtje veleposlaništva v Jeruzalemu. V protestih in nasilju vzdolž meje med Gazo in Izraelom je bilo po podatkih palestinskih oblasti ubitih najmanj 52 Palestincev, 2400 pa ranjenih, potem ko je izraelska vojska tudi s pravimi naboji streljala na protestnike, ki so se po njeni oceni preveč približali ograji na meji in jo skušali prebiti. To je največ žrtev od vojne v Gazi pred štirimi leti. A najhujše morda še ni mimo. Največji protesti so namreč napovedani za jutri.
Izrael je že prej opozoril, da bo varoval mejo in da bo vsakogar, ki bi se ji preveč približal, štel za terorista. Ukrepe svoje vojske je pojasnil s tem, da brani naselbine, ki naj bi jih hoteli napasti Palestinci, če bi se prebili čez visoko žičnato ograjo, ki poteka vzdolž celotne meje. Palestinski protestniki so proti meji metali kamenje in zažigali gume, da bi dim skril njihovo početje pred izraelsko vojsko, ta pa je odgovorila s solzivcem in pravimi naboji. »Pokol,« je dogajanje označila Turčija, medtem ko so drugje po svetu pozivali k umiritvi razmer.
Netanjahu: Piše se zgodovina
Palestinski protesti v Gazi potekajo že več tednov. Gre za tako imenovani veliki pohod vrnitve, ki ga organizira dejanski vladar tega kosa Palestine, gibanje Hamas, ki je zapriseženi sovražnik Izraela in ima podporo Irana. Protesti potekajo ob obletnici ustanovitve Izraela, kar Palestinci imenujejo nakba ali katastrofa, ker je moralo tedaj z domov na stotisoče njihovih rojakov.
Obenem pa je Palestince razjezila poteza ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je decembra lani Jeruzalem priznal za prestolnico Izraela. To razumejo kot dvojno provokacijo, najprej zato, ker naj bi status razdeljenega mesta rešili šele ob rešitvi vprašanja njihove države, drugič pa zato, ker se je Trump za odprtje veleposlaništva v Jeruzalemu odločil prav ob dnevu nakbe.
Toda protesti v Gazi dogajanja ob današnjem odprtju niso motili. Jeruzalem je pač 80 kilometrov zračne linije stran od Gaze in leži na robu Zahodnega brega pod nadzorom Fataha. Tam večjih protestov ni bilo, razen nekaj tisoč ljudi v Ramali in nekaj v Jeruzalemu, ki so jim varnostne sile onemogočile kakršen koli dostop do poslopja ameriškega konzulata, ki se je danes prelevil v ameriško veleposlaništvo.
Pri odprtju so bili navzoči tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, hči ameriškega predsednika Ivanka, njen soprog in predsednikov svetovalec Jared Kushner ter finančni minister ZDA Steven Mnuchin. »Kakšen čudovit dan. Zapomnite si ta trenutek. Piše se zgodovina,« je rekel Netanjahu. Veleposlaništvo ni veliko in bo za zdaj gostilo zelo okrnjeno posadko glede na 850 zaposlenih, kolikor jih ima ambasada v Tel Avivu, ki bo še delovala. Za popolno selitev bo treba najti večjo hišo.
ZDA imajo mirovni načrt?
Odprtju so prisostvovale tudi delegacije štirih članic Evropske unije (Avstrije, Madžarske, Romunije in Češke) in tako razdrle enotnost Unije v nasprotovanju selitvi. Sicer nobena od teh držav ni napovedala selitve svojega veleposlaništva v Jeruzalem – to poleg ZDA za zdaj načrtujeta le Paragvaj in Gvatemala. EU je doslej sicer menila, da bi morala biti takšna poteza šele posledica rešitve izraelsko-palestinskega konflikta in nastanka palestinske države, ki naj bi imela za glavno mesto tudi Jeruzalem. Palestinci sicer pravijo, da so ZDA s priznanjem Jeruzalema za prestolnico Izraela tudi izgubili vso kredibilnost mirovnega posrednika. Vendar ameriški mediji poročajo, da je Trumpova administracija sestavila osnutek mirovnega načrta, le da še ne ve, kako in kdaj bi ga predstavila.
Iz EU so se odzvali tudi na današnje dogodke v Gazi, a precej previdneje kot najostrejša Turčija, ki je dejala, da gre za »pokol« in »zločin proti človečnosti«. Francija in Velika Britanija sta pozvali k zadržanosti, podobno zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Kanclerka Angela Merkel je dejala, da se imajo države pravico braniti, da pa morajo pri tem uporabljati sorazmerno silo.
Precej neposrednejši so bili v nevladni organizaciji Human Rights Watch: »Politika izraelskih oblasti, da na palestinske protestnike v Gazi, ki deset let živijo v kletki, pol stoletja pa pod okupacijo, neselektivno streljajo ne glede na to, ali obstaja neposredna grožnja življenju, se je končala s pokolom, ki ga je lahko predvidel vsakdo.«
Netanjahu je dejanja vojske upravičil z besedami, da ima vsaka država pravico braniti mejo in da je Hamas poslal tisoče ljudi na mejo z namenom, da uničijo Izrael. Tudi Trump je za smrti protestnikov okrivil Hamas.
