Iračani so bili v soboto na prvih parlamentarnih volitvah, odkar je država decembra lani razglasila zmago nad skrajno sunitsko skupino Islamska država. Volitev se je udeležila manj kot polovica od skupno 24,5 milijona volilnih upravičencev. S 44,5 odstotka je bila volilna udeležba najnižja od prvih večstrankarskih volitev v tej državi leta 2005. Končni izidi bodo po napovedih znani danes.
Skupno se je za sedeže v 329-članskem parlamentu potegovalo 7000 kandidatov.
Po preštetju več kot 95 odstotkov glasovnic v desetih od 18 iraških pokrajin, bloka al Sadra in al Amirija vodita v po štirih pokrajinah, a zavezništvo šiitskega klerika je osvojilo največ glasov v prestolnici Bagdad, ki ima v parlamentu največ sedežev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Volilna komisija ni sporočila, koliko sedežev v parlamentu naj bi imel posamezen blok. To naj bi bilo znano danes po objavi izidov iz ostalih osmih pokrajin.
Al Abadi, ki je pred volitvami veljal za favorita, je v šestih pokrajinah pristal na tretjem mestu, v Bagdadu pa šele na petem. Nekdanji premier Nuri al Maliki, ki je veljal za najresnejšega tekmeca al Abadijevega zavezništva, močno zaostaja.
Če bo al Sadrova lista zmagala ali pristala na drugem mestu, bo to nepričakovana vrnitev klerika, ki ima veliko podporo med mladimi in revnimi. Klerik, ki je vodil oborožen upor proti ameriškim silam v Iraku med letoma 2003 in 2011, je pred volitvami oblikoval neobičajno zavezništvo s komunisti in drugimi neodvisnimi sekularnimi privrženci, ki so se pridružili protivladnim protestom zaradi korupcije leta 2016.
Poznavalci opozarjajo, da bodo tokratne volitve odločilne za to, ali bo Iraku uspelo doseči spravo med posameznimi narodnimi skupnostmi in tako začrtati pot k trajni stabilnosti. Hkrati pričakujejo, da se bosta v sestavljanje bodoče iraške vlade poskušala vmešati tako sosednji šiitski Iran kot ZDA.
