Novi načini varovanja najpomembnejših kulturnih rastlin je letošnji zmagovalni projekt natečaja za rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Gre za nov način zaščite pred propadanjem ekonomsko najpomembnejših rastlin, inovacijo pa razvija podjetniška skupina strokovnjakov s Fakultete za farmacijo, Biotehniške fakultete in Kemijskega inštituta.

»Naša inovacija so nove fitofarmacevtske učinkovine, ki bi nadomestile sedanja škropiva, ki jih uporabljamo v kmetijstvu za zaščito pridelkov pred raznimi rastlinskimi škodljivci, kot je na primer fitoftora. Ta povzroča krompirjevo in paradižnikovo plesen ter še mnoge druge bolezni na ekonomsko pomembnih rastlinah,« laično njihovo delo razloži Vesna Hodnik, predstavnica raziskovalne skupine za odnose z mediji. Dodaja, da obstoječa škropiva običajno delujejo tako, da zavrejo neki splošen proces v škodljivcu, ki ustavi njegovo rast. »S tem splošnim delovanjem lahko delujejo tudi na preostale organizme, posredno tudi na človeka. Škodljivci za svoje širjenje kot nekakšno orožje uporabljajo tako imenovane efektorske molekule, ki jih izločajo v svojo okolico. Naše učinkovine delujejo neposredno na te efektorske molekule in s tem preprečijo širjenje škodljivca po pridelku. Odkrili smo popolnoma nov mehanizem zaščite, pri katerem ni potreben vnos v celico škodljivca, zato je poraba manjša in s tem tudi obremenitev okolja,« prednosti inovacije multidisciplinarne ekipe Univerze v Ljubljani pojasni Hodnikova.

Zdaj je na vrsti prodor na trg

Spojine so zaščitili na mednarodnem patentnem uradu (World Intellectual Property Organization), z večjim podjetjem iz Nemčije pa se dogovarjajo za testiranje izdelka. Rektorjeva nagrada jim pri teh načrtih lahko pomaga priti do še kakšnega od tujih podjetij, ki se zanimajo za njihovo delo. »Podjetje iz Nemčije želi testirati naše spojine na različnih mikroorganizmih in s tem preveriti njihovo učinkovitost v širokem naboru škodljivcev. Stroški razvoja, testiranja in registracije novih sredstev za zaščito rastlin so zelo visoki. Zato je naš načrt trženja v prvi fazi licenciranje obstoječega patenta velikemu multinacionalnemu podjetju, ki bo aktivno učinkovino razvilo do primerne formulacije za pripravo škropiv, opravilo vsa zahtevana testiranja, pridobilo obvezna regulatorna dovoljenja in poslalo končni produkt na svetovne trge,« je o načrtih za komercializacijo produkta, ki je običajno najšibkejša točka podjetnih raziskovalcev, povedala Vesna Hodnik.

A naloga tudi zanje ne bo lahka. Trg je namreč zelo specifičen, saj ga v celoti obvladuje le nekaj multinacionalnih podjetij. To so Basf, DuPont in Bayer Crop Science. Ta monopol na trgu je posledica zelo visokih stroškov razvoja in registracije novih sredstev za zaščito rastlin, ki nastanejo pred vstopom na trg, pojasnjuje Hodnikova, a dodaja, da je njihov potencial na trgu zelo velik, saj bo njihova inovacija lahko služila za varovanje številnih različnih rastlin, kot so krompir, paradižnik, soja, kakavovec in tobak.

Želijo si biti podjetniki

V ekipi so zato zelo zavzeti za gospodarsko plat njihovega dela. »Znanstveniki smo začetniki in gonilo napredka, zelo pomembno je, da se premosti oziroma olajša povezavo med nami in gospodarstvom. Mnogi razpisi za razne raziskovalne projekte so orientirani tako, da zahtevajo sodelovanje med raziskovalno ekipo in gospodarstveniki že pri samem načrtovanju neke raziskave. To je seveda v dobrobit projektu, želeli bi si pa seveda, da bi bilo projektov na nacionalni ravni več, saj je stopnja odobrenih projektov zelo nizka.«

Torej, ideje imamo, ljudi, ki bi jih izvedli, tudi, manjkajo pa začetne finance,« so o trenutnih razmerah za raziskovalce, ki bi želeli tudi sami aktivno delovati v podjetniškem svetu, še povedali v zmagovalni ekipi letošnjega natečaja za rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani. Za nagrado so prejeli 6000 evrov, članstvo v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju in pomoč pri komercializaciji ideje.