Fotografski studio Pauli na Trubarjevi cesti kaj lahko spregledate. Nima velikih neonskih napisov, le majhna stara vrata in nekaj izložbenih okenc, v katerih so fotografije portretirancev iz njihovega studia. Ta mesec pa tam visi tudi obvestilo, da je 3. maja Foto Pauli praznoval 65. rojstni dan. »Fotografski studio je leta 1953 odprla Helena Pauli in od tedaj je na istem mestu,« je razložila Gordana Grlič, ki studio vodi od leta 2008, a v njem dela že 27 let. Hrani tudi najstarejšo ohranjeno fotografijo, izdelano v studiu – portret mlade dame iz leta 1957. »Včasih kakšno stranko prosim, da mi prinese stare fotografije, ki so bile posnete v našem studiu. Starejša ko je, dragocenejša je zame.«
Dragocene so tudi fotografije strank, ki se nenehno vračajo, denimo serija fotografij para, ki se je prvič prišel fotografirat leta 1983, ko sta se poročila, nato sta prišla vsakih deset let, da bi obnovila poročno fotografijo. »Tradicija je zelo pomembna. Ljudje so si zapomnili, da je tu nekje fotograf, zato zavijejo na Trubarjevo in nas še vedno najdejo,« je prepričana Gordana.
Soba, v kateri so se fotografirali poročni pari
Vse to ne bi bilo mogoče, če se ne bi gospa Helena poročila z Antonom Paulijem, ki je bil pred vojno znan trgovec z žitom in moko, in je imel na Trubarjevi v lasti nekaj hiš. »V tem prostoru je bilo skladišče žita in moke. Če dobro pogledate našo zadnjo izložbo, boste opazili, da je fasada narejena tako, da so tam še vedno vidna vrata, skozi katera so nekoč z vozovi zapeljali v skladišče,« je pokazala Gordana.
Helena Pauli je sprva delala sama, nato se ji je pridružila hčerka Alenka, v vseh teh letih pa se je pri njiju izučilo še mnogo fotografov, ki so nato svojo pot nadaljevali drugje. Sloveli sta po izjemno lepih poročnih fotografijah in fotografijah za dokumente.
»Fotografije za dokumente so bile tako pomembne, da mi jih še nekaj let, potem ko sem leta 1991 prišla v studio, niso pustili delati,« se spominja Gordana. Po fotografiranju sta mojstrici Alenka in Helena Pauli negative retuširali. »S posebnim svinčnikom, ki se ošili s kamnom, sta zapolnili vse gube na obrazih, čeprav se lep portret začne že s fotografiranjem. Gospa Pauli mi je razložila veliko trikov, kako s fotografiranjem polepšati obraz tudi na fotografijah za dokumente. Zato so bile tako lepe fotografije in so vsi radi prišli sem.« Zdaj je svobode pri lepšanju obrazov na fotografijah za dokumente seveda precej manj.
Poleg fotografij za dokumente so sloveli tudi po studijskih poročnih fotografijah. »Tudi po pet parov se je vsako soboto zvrstilo pri nas. To so bile klasične poročne fotografije. Zdaj se pari ne fotografirajo več tako. Na vseh porokah se fotografirajo zunaj, tam, kje poteka obred. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj se je nazadnje zgodilo, da se je par prišel fotografirat k nam. Pred letom in pol mogoče?« Je pa presenetljivo, da je zdaj veliko več studijskega fotografiranja otrok, kot da bi starši hoteli še kaj drugega, ne le fotografij otrok, shranjenih v računalniku.
Kako se vstavi film
Čeprav se je Foto Pauli zelo hitro moderniziral in preskočil na digitalno fotografijo ter so k svojim storitvam dodali tudi ročno knjigoveznico, je v prostorih še vedno nekaj stare fotografske romantike. Za trgovino so v dveh prostorih namreč ostanki temnic. V trgovini tudi še prodajajo filme. Kupujejo jih predvsem starejše stranke, ki si želijo imeti fotografije na papirju. Veliko je tudi mladih, ki so dobili stare fotoaparate in se jim to zdi nenavadno. »Ampak te moram naučiti, kako v fotoaparate vstaviš film. Presenetljivo radi se učijo,« jih je opisala Gordana.
Na vprašanje, kako se je njeno delo spremenilo od njenega pripravništva do zdaj, odgovori, da bi verjetno hitreje povedala, kaj je ostalo tako kot nekoč. »Stik z ljudmi je še vedno enak. Pa vrata v lokal ostajajo ista,« se zasmeji Gordana Grlič.
