»Tudi letos bodo na Livadi potekale številne aktivnosti. Poleg urejanja gredic bomo organizirali različne delavnice in pripravili nekaj dogodkov, s katerimi želimo razširiti glas in pritegniti čim širšo publiko. Lanskoletno opazovanje zvezd, ki je bilo namenjeno širši publiki, je bilo recimo zelo uspešno. Še vedno si želimo vzpostaviti prvo mladinsko središče na prostem, hkrati pa s študenti s fakultete za arhitekturo načrtujemo izdelavo mobilnega pohištva,« pravi Mojca Fajdiga z Zavoda Bob.
Nove projekte v okviru urbanega eksperimenta pripravljajo tudi na biotehniški fakulteti, saj kot pravi Rozalija Cvejić z omenjene fakultete, želijo z eksperimentom nadaljevati tudi v prihodnje.
Veliko več kot zgolj pet gredic
LivadaLAB je raziskovalni pilotni projekt, katerega korenine segajo v leto 2014, ko je biotehniška fakulteta pristopila k mednarodnemu projektu Green Surge in k sodelovanju pritegnila Mestno občino Ljubljana in Zavod Bob. »Z vstopom Zavoda Bob, ki se ukvarja z mladimi, je začasno upravljanje te javne površine prišlo v njihove roke, s čimer je to območje dobilo neke nove, tudi socialne vsebine,« pravi Rozalija in dodaja, da so to cilji, ki so si jih zastavili in jih tudi dosegli. »Predvsem smo morali dokazati, da pri projektu ne gre zgolj za pet gredic, temveč da je v ozadju veliko večja zgodba, pri oblikovanju katere so sodelovala tudi nekatera druga podjetja in nevladne organizacije, npr. podjetje Tisa, Lavaco, Inštitut za trajnostni razvoj in na primer lokalni obrtniki s področja obdelave lesa.«
Na Zavodu Bob so bili na začetku malce skeptični glede lokacije, saj je bila precej oddaljena od središča. »Menili smo, da se mladi tam ne bi družili,« pravi Fajdiga. »Prav tako smo dvomili tudi o tem, da bi prostor zaživel, če bi bili na voljo zgolj vrtički. Če smo želeli privabiti mlade, je bilo to premalo,« dodaja Anja Manja Segulin.
Letos bodo izdelovali mobilno pohištvo
Zelena javna površina ob Ljubljanici se je tako razvila v večnamenski prostor. Del je namenjen vrtičkom in manjšemu sadovnjaku s čebelnjakom. Zaradi izjemno neugodnega terena so morali zelenjavo in sadna drevesa dvigniti na greben, kar je, kot pravi Cvejić, zelo zahtevno in v klasičnem kmetijstvu v Sloveniji precej nevsakdanja praksa. Osrednji del je namenjen družabnim in športnim aktivnostim. »Na tej površini ni veliko elementov: ena večnamenska miza, plezalna stena in tri bolj okrasne gredice, ki so nastale prvo leto, ko so se uporabniki učili permakulturnega vrtnarjenja. Skratka, to je prostor za druženje,« razlaga Cvejićeva. Vhodni del, ki je zaradi zastajanja vode najmanj primeren za pridelavo kmetijskih rastlin, so oblikovali v trajni travnik. Ostanek barjanskega travnika je neke vrste učilnica na prostem, kjer med drugim rastejo šaši in močvirska logarica, ki je zaščitena.
»Letos bomo delali s študenti fakultete za arhitekturo, s katerimi bomo oblikovali zunanje pohištvo. Del tega pohištva bo mobilnega, ki se ga bo lahko sposodilo na druge zelene površine po mestu, ki nimajo tovrstne opreme,« o letošnji načrtih pove Fajdiga in dodaja, da bodo 22. maja na Livadi prvič gostili Nextival, dogodek, ki ga mladi pripravljajo za mlade.«
