Dvajsetletni Khamzat Azimov je v turističnem delu Pariza blizu opere v soboto zvečer z nožem napadel mimoidoče, enega je ubil, štiri pa ranil. Ena od prič trdi, da je v arabščini kričal: »Bog je velik!« Nekaj minut zatem je prišla patrulja policistov, ki so ga, ko je poskušal napasti tudi njih, ustrelili in ubili. Še isti večer so priprli njegove starše.

Kot se pogosto zgodi, kadar je terorist ubit, je odgovornost za napad prevzela Islamska država (IS). »Storilec je bil vojak Islamske države. Šlo je za maščevanje proti eni od držav koalicije,« so sporočili v propagandnem oddelku IS. Francija je namreč del koalicije držav, ki posreduje v Siriji in Iraku proti IS.

Azimov, rojen leta 1997 v Čečeniji, je leta 2010 dobil francosko državljanstvo. Doslej ni bil kaznovan, bil pa je na seznamu tajnih služb širšega kroga sumljivih, tako imenovanem seznamu S. Zato so ga pred več meseci zaslišali na oddelku za boj proti terorizmu, in sicer po tem, ko so odkrili, da je prijatelj moškega, čigar žena je potovala v Sirijo.

Tisoči na seznamu S

Na seznamu S je – največkrat ne da bi vedeli – okoli 20.000 prebivalcev Francije, a večina je nedolžnih, saj velikokrat nekdo pride na ta seznam že zaradi tega, ker si je na primer ogledal spletno stran IS ali se ni hotel rokovati s kakšno žensko. Po ocenah strokovnjakov pa je na seznamu med 3000 ali 4000 takih, ki zagovarjajo islamski terorizem. Pogosto privrženci IS postanejo mladi, ki so v revnih predmestjih vrsto let živeli kot na obrobje odrinjeni prestopniki, potem pa so nenadoma v radikalnem islamu in terorizmu našli smisel življenja in si na ta način izboljšali samopodobo.

Od leta 2015 je bilo v Franciji 70 islamističnih terorističnih napadov, od tega dvanajst takšnih s smrtnimi žrtvami. Med žrtvami je bilo pet policistov, sedem pripadnikov določene verske skupine (judov in katoličanov) in 234 drugih civilistov, torej skupno 246 ljudi. Od 140 teroristov, ki so sodelovali pri teh napadih, jih 80 odstotkov ni stopilo na tla Sirije ali Iraka, 84 odstotkov pa jih je imelo francosko državljanstvo.

Desnica in javnost bi zapor, kakršen je Guantanamo

Desnica in skrajna desnica zlasti po terorističnem napadu 23. marca na jugu Francije, ko so bile smrtne žrtve štiri in je bil storilec prav tako na seznamu S, zahtevata, da se vse s tega seznama zapre v koncentracijska taborišča, ki bi bila lahko podobna ameriškemu Guantanamu na Kubi. Večina Francozov bi ta ukrep podprla. Desnica in skrajna desnica tudi ostro napadata predsednika Emmanuela Macrona, ker da se ne bori proti terorizmu in ker je oktobra ukinil izredno stanje, uvedeno po apokaliptičnih napadih 13. novembra 2015. V resnici je Macron večino določb iz izrednega stanja prenesel v običajne zakone. Poleg tega so tudi v času dveletnega izrednega stanja v Franciji beležili morilske teroristične napade, kot je bil tisti v Nici julija 2016. Pravi boj proti terorizmu pa bijejo obveščevalci z delom na terenu, kar največkrat nima nobene zveze z novimi zakoni in izrednim stanjem.

Najbrž so porazi IS v Siriji in Iraku celo povečali število ljudi v Franciji, ki so pripravljeni izvesti teroristični napad. Ko je imela IS še svoje veliko ozemlje v Siriji in Iraku, so francoske oblasti svoje državljane, ki so tam prestopili k tem skrajnežem in za katere so izvedeli, kje so, pogosto dali ubiti s pomočjo ameriških brezpilotnih letal. To pa na območju francoske države ni mogoče.

,