Deželna vlada avstrijske Koroške je letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Razen uradnih zastav Avstrije, Hrvaške ter Hrvatov iz Bosne in Hercegovine druga obeležja ali transparenti niso dovoljeni, prav tako ne druge tuje zastave.
Nadzor že na meji
Nadzor so avstrijske oblasti začele izvajati že na meji s Slovenijo in kot poroča hrvaški časnik Večernji list, naj bi celo zaprli glavni mejni prehod, preko katerega so običajno v Pliberk prihajali Hrvati, tako da so morali ti iskati alternativne poti.
Komemoracija za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, se je začela okoli poldneva in zaenkrat poteka mirno, brez incidentov, še poroča Večernji list.
Žalna slovesnost se je začela z mašo, ki jo vodi Želimir Puljić. Ta je na začetku maše zbrane pozval, naj v prvi vrsti molijo za duše na tisoče pobitih, ki ležijo v množičnih grobiščih brez imena in obeležja.
Predsednik hrvaškega parlamenta ob prihodu deležen glasnih žvižgov
Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki pa je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov, kasneje med govorom pa tudi aplavza, ko je obljubil, da bo sabor še naprej pokrovitelj te slovesnosti. »Te odločitve se bom čvrsto držal. Predvsem zaradi naših moralnih, človeških in civilizacijskih obveznosti, da izkažemo pieteto žrtvam zločinov, storjenih iz maščevanja, sovraštva, nestrpnosti ali ideologije,« je dejal predsednik sabora.
Kar se je zgodilo v Pliberku, se ne sme pozabiti. »To poglavje hrvaške zgodovine je bil poraz človečnosti, človeškega dostojanstva, svobode in razuma. Po fašističnih zločinih, storjenih med drugo svetovno vojno, je komunistična oblast z na Pliberku temelječimi zločini nad pripadniki hrvaškega naroda utrla pot totalitarizmu, nesvobodi in pregonu nasprotno mislečih ter s tem ubila upanje v izgradnjo demokratične družbe,« je dejal. Poudaril je, da je tudi to hrvaška zgodovina, »ki ni enostavna; je zelo zapletena, težka in bolna«, je dejal Jandroković.
Prisotni so bili tudi ministri Tomo Medved, Lovro Kuščević, Milan Kujundžić in Goran Marić, pa tudi drugi vidni člani hrvaške politike, zlasti vladajoče HDZ, kot npr. Vladimir Šeks in Bruna Esih. Prisoten je bil tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović, ki je izjavil, da želijo z današnjo slovesnostjo v Pliberku »poslati močno sporočilo tudi tistim, ki bi ponovno pisali zgodovino našega naroda, v našem imenu, ki jih znova moti tudi ta komemoracija«.
Na slovesnosti prvič tudi protestniki
Prvič pa so se na tej slovesnosti zbrali tudi protestniki. Kot še poroča Večernji list, se je zbralo nekaj sto aktivistov tako iz Hrvaške in Avstrije kot tudi iz Slovenije in Italije. Slovesnost v Pliberku so označili za ustaško zborovanje. Mnogi so nosili tudi transparente z napisi »nacisti ven«.
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.
Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.
