Žalna slovesnost za več deset tisoč pobitimi Hrvati, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, poteka pri Pliberku od leta 1952. Vsako leto mediji izpostavljajo, da žrtve niso v ospredju, ker zborovanja potekajo v znamenju ustaške nostalgije, letos pa so avstrijske oblasti prvič napovedale ničelno toleranco do kakršnega koli načina poveličevanja nacističnih in fašističnih režimov. Koroški deželni glavar Peter Kaiser je pojasnil, da v letu, ko mineva 80 let od priključitve Avstrije nacistični Nemčiji, ne bodo dovolili nobenih skrajnosti.
Kršitelje bo iskala policija
Avstrijske oblasti so napovedale, da bodo danes na Libuškem polju razporedile več sto policistov, pa tudi pripadnike zveznega urada za tujce in prosilce za azil, ki bodo na kraju dogodka kaznovali vsakogar, ki bo kršil zakone. Poleg takojšnjega izgona kršilcem grozi večletna prepoved vstopa. Med drugim bodo celoten dogodek snemali s kamerami ter tako tudi na podlagi posnetkov kaznovali osebe, ki se ne želijo odpovedati sporni ikonografiji.
Nekateri ugledni avstrijski pravni strokovnjaki so prepričani, da imajo avstrijske oblasti možnost, da bi hrvaško slovesnost pri Pliberku v celoti prepovedale, ker je cerkveni značaj prireditve v senci »skrajno desničarskega spektakla« in v nasprotju z avstrijskimi zakoni. Tudi celovški škof Alois Schwartz, ki je pristojen za dovoljenja za maše na območju škofije, je postavil pogoj, da se nihče z ustaškimi simboli ne udeleži žalne maše, ki bo osrednji dogodek na slovesnosti.
»Za dom spremni« prepovedan
Hrvaški organizatorji iz Častnega pliberškega voda s sedežem v Zagrebu so ocenili, da je škof Schwartz pod političnim pritiskom, a so možnost prepovedi dogodka vzeli resno. Tako so prvič napovedali, da bodo dovoljene samo uradne hrvaške in avstrijske zastave. Posebej so izpostavili, da ne bo mogoče razviti zastave hrvaških obrambnih sil (Hos), na kateri je zloglasno ustaško geslo Za dom spremni. Letos ne bodo dovolili tekstualnih, fotografskih ali ustnih sporočil s politično vsebino ter nošenja uniform ali simbolov, ki so povezani z nacističnimi ali fašističnimi vojskami in njihovimi zavezniki. Ne bodo dovolili stojnic za prodajo spominkov ne šotorov z alkoholom in hrano. Trdijo, da je v preteklih letih peščica predvsem vinjenih udeležencev načela dostojanstvo slovesnosti. Častni predsednik pliberškega voda Vladimir Šeks pa je zanikal, da je slovesnost pri Pliberku še zadnje zborovanje neonacistov v Evropi. Starosta hrvaške politike poudarja, da gre za srečanje domoljubov, ki želijo ohraniti trajen spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev.
Dogodki na terenu vendarle kažejo drugačno sliko. Čeprav ustaške in nacistične simbole javno izpostavlja manjšina romarjev, je bilo vsa leta mogoče videti mnogo posameznikov ali družin z otroki v ustaških uniformah in z zdaj prepovedano ikonografijo.
Iz različnih koncev Hrvaške in iz dela BiH so sicer tudi letos organizirali brezplačni prevoz do Pliberka. Pričakujejo od 10.000 do 15.000 ljudi. Prvič pa so napovedani protiprotesti levičarskih in antifašističnih skupin.
Prejšnja desnosredinska hrvaška parlamentarna večina je leta 2016 pokroviteljstvo slovesnosti vrnila saboru, potem ko ga je prej levosredinska oblast odpovedala zaradi povzdigovanja ustašev. Zaradi poostrenih avstrijskih ukrepov je bilo slišati tudi predloge, da bi prireditev selili na Hrvaško.
