Zadnji dve leti je s štipendijo Ad futura Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS doktorski študij v tujini končalo po pet doktorjev. Med doktorji znanosti, ki so svojo doktorsko nalogo s finančno podporo sklada pripravljali na izmenjavi v tujini med časom doktorskega študija doma, je tudi dr. Mojca Tajnik Sbaizero, ki se je nato po dveletnem postdoktorskem izobraževanju odločila za zaposlitev v Sloveniji. Tako kot njena sodelavca dr. Romina Žabar in dr. Sebastijan Peljhan je brez odlašanja svojo delovno sredino poiskala doma.
Zaposleni so v ajdovski gazeli Bia Separations, visokotehnološkem podjetju, ki razvija materiale za čiščenje biofarmacevtskih zdravil in cepiv. Delajo torej na področju monolitne tehnologije, kjer razvijajo aplikacije in z vsakdanjim sodelovalnim delom in prijateljstvom dokazujejo, »da je tim skupina ljudi mnogih rok in enih misli«.
Anglija, Italija, Slovenija
Dr. Mojca Tajnik Sbaizero je diplomirana biotehnologinja, podiplomski študij je delala na biomedicini (smer genetika na biotehniški fakulteti), doktorirala pa je s področja izražanje genov pri malignih tumorjih na Inštitutu za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bila mlada raziskovalka in štipendistka ARRS. Med študijem je prejela tudi dve štipendiji za izmenjavo doktorskih študentov v tujini Ad futura Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Odločila se je za raziskovalno delo v Laboratoriju za molekularno genetiko v Cambridgeu. Nato je opravila še dveletni postdoktorski študij v Trstu na mednarodnem centru za genetski inženiring in biotehnologijo.
»Želela sem delati v gospodarstvu, saj je delo bistveno bolj dinamično od dela v akademski sferi in ima poudarek na uporabnosti, poleg tega je to najboljša potrditev uporabnosti vsega predhodno pridobljenega znanja. Ker razvijamo nove procese za stranke, je moje delo sestavljeno iz raziskovanja, razvoja procesov ter prenosa tehnologije do končnega uporabnika,« pravi dr. Mojca Tajnik Sbaizero, ki meni, da naše univerze podajajo dobro znanje in da je priložnosti za izobraževanje študentov v tujini veliko. »Je pa res, da se ob želji vrniti se nazaj v akademski svet doma kljub vsemu znanju in raziskovalnim dosežkom znajdeš na samem začetku, kar za mladega strokovnjaka ni spodbudno. V tujini z enakim znanjem lažje dosežeš želeno pozicijo kot v Sloveniji, ker je tudi možnosti bistveno več,« poudarja Mojca Tajnik Sbaizero.
Gospodarstvo ceni prilagodljivost in iznajdljivost
Pritrdil ji je dr. Sebastijan Peljhan, vodja oddelka za procesno-analitsko tehnologijo, ki se je po končanem doktoratu prav tako odločil karierno pot nadaljevati doma v gospodarstvu. »Akademski svet je rigiden in strogo hierarhičen. Ko prideš z elitne tuje univerze v Slovenijo, se zdi, kot da se te ustrašijo. Zaposlitev v podjetju Bia Separations je bila sicer velik izziv, ker sem moral začeti delati nekaj povsem drugega in nisem imel prav nobenih izkušenj. A pomagali sta mi prilagodljivost in iznajdljivost, zato sem se z lahkoto naučil nekaj novega. Spoprijel sem se z biotehnološkimi izzivi, pri čemer mi pri nadzorovanju bioprocesov uspeva koristno uporabljati vse svoje znanje iz fizikalne in kvantne kemije,« pripoveduje diplomant Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, smer fizikalna kemija, ki je ostala njegova smer tudi v času podiplomskega študija. Bil je mladi raziskovalec ARRS, doktorat pa je delal na Inštitutu Jožefa Stefana.
»Naša odlika ob znanju, ki ga imamo, je, da znamo naše izdelke tudi prodati, da znamo potencialnemu kupcu predstaviti, kako bomo pomagali rešiti njihove izzive. Naš direktor pri reševanju problemov zelo ceni zdravo kmečko pamet. Smo zelo iznajdljivi, prilagodljivi in vztrajni. Ne ustavimo se pri prvem problemu, pač pa ves čas iščemo rešitev. Če nečesa ne dobimo pri enem dobavitelju, se obrnemo na drugega, če ne dobimo odgovora po elektronski pošti, jih pokličemo, iščemo bližnjice, če ne moremo skozi prva vrata, potrkamo drugje, pomembno pa je tudi, da smo v prijateljskih odnosih in si ves čas pomagamo,« našteva Novogoričanka dr. Romina Žabar, ki je v podjetje Bia Separations prišla zadnja med njimi, in sicer pred poldrugim letom.
Diplomantka kemije je bila prav tako kot njena kolega mlada raziskovalka in tudi štipendistka ARRS na Univerzi v Novi Gorici, kjer se je ukvarjala z analizno kemijo v okolju, produkte B-line je imela možnost spoznati že med doktorskim študijem. Po doktoratu je bila vodja različnih evropskih projektov, kjer je bila njena vloga predvsem birokratske narave, zato je priložnost za bolj dinamično in zanimivo delo s točno določenim ciljem in nenehnim izboljševanjem obstoječega stanja poiskala v ajdovski gazeli, ki je bila leta 2012 gazela primorsko-notranjske regije.
»Slovensko znanje je v tujini zelo cenjeno, kar nam potrjujejo strokovnjaki, s katerimi sodelujemo. Kompetence, kot sta usmerjenost v iskanje rešitev in inovativnost, gospodarstvo nujno potrebuje. Zato je potrebno še tesnejše sodelovanje visokega šolstva in gospodarstva, da mladi ljudje čim prej spoznajo realni sektor. Hkrati je to koristno tudi za tiste, ki želijo še naprej ostati v svetu znanosti in raziskav, saj jim to pomaga pri tem, da na zadeve pogledajo z drugega zornega kota, predvsem pri ozaveščanju, da bo njihove rešitve potrebovalo gospodarstvo,« poudarja dr. Romina Žabar.
Spremeniti se mora družbena klima
»Kupca visoke tehnologije je treba prepričati, da smo sposobni z našim znanjem in tehnologijo rešiti njegove probleme. Brez tega izdelka ne moreš prodati, saj je konkurenca na tem področju, kjer prevladujejo veliki igralci, huda. Ves čas preizkušamo tudi inovativne pristope pri analizni tehnologiji velikih virusnih delcev, saj smo le tako lahko konkurenčni velikim igralcem, ki uporabljajo klasične, uveljavljene metode. Mi smo majhni in moramo biti zato zelo preudarni in fleksibilni. Kot strokovnjaki za razvoj procesov radi na pomoč priskočimo tudi prodajnikom,« način dela pojasnjuje dr. Peljhan, ki skupaj s sodelavkama predstavlja generacijo mladih strokovnjakov, ki so svoje znanje uspešno nadgradili s prodajnimi in vodstvenimi kompetencami, ki jih hitro rastoča podjetja tako zelo potrebujejo. Na to je pred časom opozorila tudi kadrovska agencija Competo ter vnovič spodbudila razpravo o nujno potrebnih spremembah v izobraževalnem sistemu.
»Tudi klima v slovenski družbi je neugodna. Kamor koli v tujino sem prišel s svojim znanjem, so me cenili. Naš problem je, da svojega znanja ne znamo prodati. Tega sem se moral naučiti sam, ko sem začel delati s strankami. Zato menim, da je potrebna sprememba mišljenja in da moramo spodbujati prodajo svojega znanja. To je zagotovo prava priložnost za Slovenijo. To podpira tudi dejstvo, da slovenski znanstveniki v tujini uspejo, kamor koli pridejo. Spremeniti je treba družbeno klimo, da ne bo uspešen samo tisti, ki gradi predore, pač pa tisti, ki s pametno tehnologijo preureja promet tako, da predori niso potrebni,« je slikovit dr. Peljhan.
Kariero naj gradijo doma
Vsi trije sogovorniki so opozorili, da je pomembno mlade strokovnjake zadržati doma. »Ni prav, da mladega človeka v času, ko bi moral, potem ko je država vložila več deset tisoč evrov v njegovo izobraževanje, začeti vračati družbi, prav ta družba pahne v situacijo, da se odloči za selitev v tujino. Vesela sem, da smo mi ostali doma, in prav je, da država premisli, kako mlade strokovnjake motivirati za študij in nabiranje izkušenj v tujini, a da nato delajo v domovini. Mladi raziskovalci se ob izteku pogodb velikokrat znajdejo povsem nemočni, na kar so pred kratkim opozorili na protestih za znanost v Ljubljani. Država bi morala odpreti več možnosti za njihovo zaposlitev, hkrati pa skrbeti za bolj decentraliziran razvoj, da ni vse znanje skoncentrirano le na nekaj večjih mest,« opozarjajo, hkrati pa jih zelo veseli, da se tudi Ajdovščina, ki je bila desetletja steber industrije, preobraža v občino visokotehnoloških podjetij, kar bo mlade zagotovo uspešno zadrževalo doma.
