Kje končajo odpadki po tem, ko jih odvržete v katerega od zabojnikov v domači smetarnici? Odpadke, zbrane v črnih zabojnikih za mešane komunalne odpadke, in v rjavih zabojnikih ločeno zbrane biološke odpadke komunalni delavci iz več kot petdesetih občin odpeljejo na eno mesto: v Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) na Barju, ki ga vodi javno podjetje Snaga. Tam letno obdelajo več kot 150.000 ton mešanih komunalnih odpadkov in več kot 21.000 ton ločeno zbranih bioloških odpadkov, s čimer poskrbijo za odpadke približno ene tretjine Slovencev.
Kaj se dogaja za rdeče-oranžnimi in zeleno-modrimi stenami objektov na Barju, so si lahko včeraj čisto od blizu ogledali tudi občani, ki so se udeležili dneva odprtih vrat. V centru vsako leto vrata obiskovalcem odprejo dvakrat, nazadnje je prag RCERO Ljubljana prestopilo več kot štiristo radovednežev.
Kot v želodcu prežvekovalcev
»Ker je bil projekt gradnje centra obsežen in drag (stal je 155 milijonov evrov, 60 odstotkov je bilo evropskega denarja, op. p.), občane seveda zanima, kaj tukaj počnemo. Nekateri pridejo iz radovednosti, drugi dan odprtih vrat izkoristijo za različna vprašanja, tudi o zneskih na položnicah, medtem ko so najmlajši običajno navdušeni nad tovornjaki in žerjavom,« o razlogih, zakaj občani izkoristijo dan odprtih vrat, pripoveduje ena od vodnic po RCERO Ljubljana Vanja Fabjan.
Tudi včeraj zanimanje ni bilo nič manjše: že prvega približno eno uro dolgega dopoldanskega sprehoda po objektih se je kljub močnemu dežju udeležilo približno deset obiskovalcev, uro kasneje sta v center ob Cesti dveh cesarjev prišli tudi dve večji skupinici otrok.
RCERO Ljubljana je razdeljen na dva barvna dela: objekti za mešane odpadke oziroma mehansko obdelavo odpadkov so v hladnih modrih in zelenih odtenkih, medtem ko biološki odpadki potujejo po rumenih, oranžnih in rdečih delih tovarne. Ko tovornjaki v RCERO pripeljejo biološke odpadke, je te treba najprej presejati in izločiti morebitne trde delce ter kovine, da lahko nadaljujejo pot proti bioreaktorju.
»Tam poteka razgradnja oziroma gnitje organskih snovi brez prisotnosti kisika. Podoben proces se dogaja tudi v želodcih prežvekovalcev. V bioreaktorjih so bakterije, ki odpadke razkrajajo, pri tem pa nastaja plin,« korak do tega, kako pridelajo bioplin, opiše Fabjanova. Ta bioplin zbirajo v posebnem rumenem balonu in iz njega pridobivajo elektriko in toploto za celoten RCERO. »Približno toliko elektrike, kot je pridobimo, je tudi porabimo,« o samooskrbi s »hišno« elektriko, ki so jo dosegli s skrbnim ravnanjem z odpadki, pove Fabjanova. Iz bioloških odpadkov pridelujejo tudi kompost Rastko.
Največ plastičnih vrečk in plenic
Nad dogajanjem v tovarni bedi nadzornik v posebni sobi z več kot sedemdesetimi kamerami. Od tam se mu pogled skozi okno odpira tudi na tekoče trakove, po katerih potujejo mešani odpadki. Te komunalni delavci pripeljejo v poseben sprejemni boks, kjer je dovolj prostora za sedemdnevno kopičenje odpadkov. A žerjavisti ne čakajo tako dolgo, temveč z ogromnim žerjavom odpadke redno preusmerjajo na tekoče trakove za mehansko obdelavo. Nad trakovi posebni separatorji ločujejo različne frakcije, denimo plastiko, papir in aluminij. Te izločene snovi potujejo v tovarne za recikliranje, česar ni mogoče reciklirati, pa na Barju predelajo v gorivo.
»Največ je plastičnih vrečk in plenic, veliko je tudi tekstila,« ob pogledu na zbrane mešane odpadke pojasni Fabjanova, ki sicer pravi, da Ljubljančani vestno reciklirajo. »Med evropskimi prestolnicami je Ljubljana na prvem mestu po deležu ločeno zbranih odpadkov, a nečistoče ostajajo. Približno 65 odstotkov odpadkov zberemo ločeno.« V RCERO Ljubljana predelajo skoraj vse odpadke, ki jih sprejmejo, zgolj slabih pet odstotkov jih po obdelavi konča na bližnji deponiji. »Eden glavnih ciljev projekta se je izogniti odlaganju odpadkov na deponijah. Zato navidezno neuporabne odpadke predelamo v uporabne in preprečimo, da bi končali v zemlji,« sklene Fabjanova.
