Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je na simpoziju zdravstvene in babiške nege Slovenije pojasnila, da medicinske sestre glede na raziskavo ne umirajo hitreje v primerjavi s splošno populacijo.
So pa veliko pogosteje hospitalizirane zaradi težav z nosečnostjo, kostno-mišičnih bolezni, kar je po besedah Dodič Fikfakove logičen rezultat glede na njihovo delo. V primerjavi s splošno populacijo so medicinske sestre tudi pogosteje bolniško odsotne zaradi istih diagnoz. »Življenjska ogroženost sester po tej študiji niti zaradi posameznih bolezni niti zaradi vseh vzrokov ni večja od splošne populacije. Ostaja pa veliko vprašanje, kakšna je kakovost njihovega življenja,« je dejala.
V raziskavo vključili več kot 26.000 medicinskih sester
Pod pogojem, da so kadarkoli delale med leti 1991 in 2015. Podatke so črpali iz evidence Nacionalnega inštituta za javno zdravje in so jih usklajevali z bazo podatkov o umrljivosti in hospitalizaciji in po bolniškem staležu. Pri tem so upoštevali t. i. osebna leta, torej koliko let je bila posamezna delavka medicinska sestra.
Glede na rezultate raziskave so podali tudi priporočila. Dodič Fikfakova je poudarila, da je kakovost zdravja sester veliko odvisna tudi od njih samih, a predvsem od okolja, v katerem delajo, in kako je to okolje urejeno. Zato je eno od priporočil, da morajo sodelovati celo pri gradnji zdravstvene institucije. Kajti če že pri gradnji niso vgrajeni sistemi, ki jim bodo olajšali delo, da bodo lažje dvigovale, prenašale in negovale bolnike, je čas za naslednjih 20 let izgubljen, je dodala.
Vedno več tudi agresije s strani bolnikov
Prav tako je priporočila sestram, da se morajo že tekom izobraževanja naučiti zdravega in varnega načina dela. Medicinske sestre kot tudi drugi zdravstveni delavci so pogosto vzgojeni, da je neke vrste trpljenje del njihovega poklica, a po mnenju Dodič Fikfakove to ni res in je svojevrstna mazohistična struktura.
Opozorila je tudi na izpostavljenost vedno večji agresiji s strani bolnikov, kot tudi svojcev. Populacija bolnikov se namreč stara, s tem je več dementnih bolnikov, s tem več agresije. Tudi svojci so bolj agresivni zaradi pričakovanj, kaj vse naj bi nudil zdravstveni sistem. Če se realnost ne sklada s pričakovanji, se obrnejo na zdravstvenega delavca in to so najpogosteje sestre. »Na žalost je o tem nasilju na delovnem mestu zelo malo ali nič govora, ker se tudi to razume kot del poklica, kar je popolnoma napačno,« je poudarila.
