Mislim, da je predstava super, ker izpostavlja težave najstnikov in z najstniki prek osebnih zgodb in relacij, ki jih imajo ti s starši in širšo okolico, ter ponudi celo nekaj razlag in daje dobra izhodišča za razmislek. Moja najstniška hči se je zelo zabavala, ker je videla, da niso težki samo njeni starši, ampak imajo vsi podobne zgodbe.
Je pa v predstavi tudi nekaj znanstvenih pojasnil, zakaj se najstniki vedejo tako, kot se. Koliko so možgani pravzaprav odgovorni za življenje človeka v določenem obdobju?Mislim, da kar precej. Procesi, ki se dogajajo v možganih, zagotovo vplivajo na to, kako se odzivamo na okolico. Zelo preprost preizkus je, da se, če si neprespan, lahko vedeš in počutiš popolnoma drugače, kot če se dobro naspiš, od tega, da se komaj spomniš nekaterih stvari, do tega, da se težje zbereš in da si lahko celo depresiven.
Zakaj se, ko govorimo o vplivu možganov, drugače vedejo najstniki?Možgani se nenehno razvijajo, ne samo v prvih letih življenja. Danes vemo, da nevroni nastajajo vse življenje in da imamo vse življenje potencial, da se naučimo novih stvari. Najstniško obdobje je obdobje intenzivnega razvoja možganov, povezave med posameznimi strukturami pa so še nezrele. Nekatere poteze vedenja najstnikov se da pojasniti skozi ta neskladja, poleg tega pa igrajo pomembno vlogo še drugi dejavniki, na primer drugačne ravni nevrotransmiterjev in hormonov v primerjavi z odraslim obdobjem. Če bi odraslega človeka izpostavil najstniškim nivojem le-teh, bi se marsikomu marsikaj dogajalo v glavi, ampak na drugačen način kot v najstniškem obdobju, ko je drugače zgrajen že možganski »hardware«.
Mislite na dopamin?Dopamin je eden od nevrotransmiterjev, ki se v najstniškem obdobju izloča drugače kot pri odraslem. Načeloma je dopaminski sistem, ki je povezan z občutkom zadovoljstva in nagrajenosti, v najstniškem obdobju bolj vzdražen, zato so za enak občutek zadovoljstva potrebni večji dvigi dopamina. Hkrati pa je takrat zelo aktiven tudi limbični sistem, ki igra pomembno vlogo pri čustvenem odzivanju in motivaciji. Možgani najstnika so naravnani tako, da močneje stremijo k vedenju, ki prinaša večji občutek zadovoljstva, predvsem če gre za takojšnjo potešitev, tudi če je tako vedenje lahko nevarnejše. Prefrontalni korteks, ki je odgovoren za racionalnejše procesiranje dogajanja, je še nezrel, zato se najstniki odločajo impulzivneje in bolj sledijo lastnim občutkom. Čeprav je to po eni strani lahko bolj tvegano, pa je lahko tudi zelo koristno, ker se skozi to, da si manj kritičen, spraviš v nove situacije, iz katerih se lahko naučiš marsikaj novega. Dejstvo je, da je glavni razlog za smrt najstnikov vključevanje v nevarne aktivnosti, od nepremišljenih fizičnih aktivnosti do eksperimentiranja z alkoholom in drogami. Obstajajo pa tudi razlike med moškimi in ženski možgani. Ve se, da se fantje večkrat izpostavljajo drogam in alkoholu, dekleta pa potrebujejo manj dogodkov, da postanejo zasvojena.
Kaj se zgodi v možganih, da začnemo bolj razmišljati o tveganjih?Možgani dozorijo. Možgani zorijo od zadaj naprej, prefrontalni korteks pa je med zadnjimi, ki dozori, kar se zgodi pri približno 25. letih. Možgani so šele takrat do konca zreli, zato nekateri mislijo, da šele v tej starosti do konca odrastemo.
Zakaj so možgani v najstniški dobi takšni, kot so? Je to za človeka bolje?Evolucija zagotovo daje prednost tistim vzorcem, ki so koristni za preživetje vrste. Ljudje imajo zdaj otroke pri 30., 35. letih, v preteklosti pa so jih imeli takrat, ko so dekleta spolno dozorela, kar je bilo nujno, ker so ljudje živeli samo 35 let. Takrat je bilo ugodno, da si bil v obdobju, ko si bil najplodnejši, manj zavrt in si lahko poskrbel za to, da se je človeška vrsta lahko nadaljevala. Danes smo v drugačni situaciji, vendar pa se v tem obdobju kljub temu močno razvijamo, tako fizično kot tudi intelektualno in socialno. Če bi se ves čas držali priporočil staršev, bi mogoče spregledali možnosti, ki so za nas ugodnejše in potencialno vodijo v boljše življenje.
Kaj pa je krivo za uporniško najstniško držo?Najstniki se odzivajo impulzivneje, hkrati pa tudi na svoj način razberejo situacije in čustva drugih. Starši delajo v korist svojih otrok, vendar so njihove racionalne razlage za najstnike včasih takšne, kot da bi jih govorili v drugem jeziku. Dejstvo je, da imajo zelo močno izraženo voljo in iščejo svojo pot, kar je v končni fazi tudi namen odraščanja. Namen vzgoje otroka je, da otrok postane samostojen in da se osamosvoji, človek pa se mora tudi zmotiti in učiti na svojih napakah ter se naučiti po njih pobrati.
Ali morajo najstniki spati več kot odrasli?Najstniški možgani izločajo več melatonina kot možgani odraslega. Melatonin je hormon, ki ima višek sproščanja, ko se zunaj mrači, in nam pomaga pri uspavanju. Raziskave kažejo, da smo ljudje v zadnjih 60 letih doživeli epidemijo pomanjkanja spanja in spimo približno uro do dve manj kot v preteklosti. Spanje je za razvoj in za zdravje pomembno vsaj toliko kot prehrana in fizična aktivnost. Najstniki imajo po eni strani fiziološko povečano potrebo po spanju, po drugi strani pa imajo ogromno obveznosti in so bolj izpostavljeni elektronskim napravam, ki so eden pomembnih dejavnikov, zakaj ne spijo dovolj. Ne samo zato, ker jih uporabljajo pred spanjem, s čimer so njihovi možgani aktivni, namesto da bi se umirili, ampak tudi zato, ker te naprave velikokrat sevajo modro svetlobo, ki zmanjšuje izločanje melatonina in s tem potrebo po spanju.
Ali modra svetloba prevara možgane, da je še dan?Tako je, topla svetloba je boljša. Tudi za alkohol nekateri mislijo, da jih bo uspaval, a takrat možgani ne gredo v normalno spanje. Alkohol ima sedativen učinek in podre strukturo spanja, zaradi česar takšen spanec ni enako kvaliteten in krepčilen.
Koliko bi morali spati? In kdaj?To je odvisno od starosti in posameznika. Odrasel človek bi moral spati od sedem do osem ur na dan. Bolj kot to, kdaj hodiš spat, je pomembno, da hodiš spat vedno ob istem času.
Ali elektronske naprave, kot so pametni telefoni, škodujejo možganom?Za to ni nobenih dokazov. Je pa tudi res, da marsičesa še ne vemo in se bo za nazaj morda kaj izkazalo drugače.
