Slovenija in Svet Evrope – biti ali ne biti?

Zmeda pri razlikovanju obeh organizacij je sicer pogosta in razumljiva zaradi podobne terminologije, pa tudi zato, ker je Evropska unija ob svoji ustanovitvi privzela himno in zastavo Sveta Evrope – tako je v pravem evropskem duhu navdihujoči začetek Beethovnove Ode radosti mogoče slišati v obeh evropskih organizacijah, v obeh tudi plapola modra evropska zastava z dvanajstimi zvezdicami.

Sedež Sveta Evrope tako ni v Bruslju, temveč v francoskem Strasbourgu, in to obmejno mesto z burno in težko zgodovino danes mirno, živahno in ponosno živi svojo multikulturno identiteto ene od pomembnih evropskih prestolnic. Je pa sicer Strasbourg tudi eden izmed dveh sedežev evropskega parlamenta, institucije Evropske unije, kar k razlikovanju med obema organizacijama doda še nekaj zmede. Medtem ko ima danes Evropska unija (še) 28 članic, je v Svet Evrope včlanjenih 47 evropskih držav. Članici še nista Belorusija, ki še ni ukinila smrtne kazni, kar je predpogoj za včlanitev, kot tudi ne Kosovo, ki formalne prošnje za članstvo še ni podalo. Temeljno delo Sveta Evrope je krepitev vladavine prava, človekovih pravic in demokracije na evropskem kontinentu.

Slovenija je v Svet Evrope vstopila 14. maja 1993. Pred tem je sodelovala pri delu kongresa regionalnih oblasti. Svet Evrope je namreč tripartitna organizacija – medvladna, parlamentarna in lokalna, omeniti pa je treba tudi pomembno vlogo nevladnih organizacij. V teh dneh predsedovanje medvladnemu odboru ministrov Sveta Evrope na letnem zasedanju zunanjih ministrov držav članic Sveta Evrope v danskem mestu Helsingör prehaja iz danskih v hrvaške roke. V Helsingörju stoji Hamletov grad in njegova slavna dilema je bila navdih tudi za naslov tega prispevka.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v Strasbourgu zaseda štirikrat letno in voli najpomembnejše funkcionarje Sveta Evrope; tako je 1. aprila letos izvolila novo komisarko za človekove pravice Dunjo Mijatović iz Bosne in Hercegovine, prihodnje leto junija pa bo izvolila novega generalnega sekretarja Sveta Evrope. V tem času jo pretresajo resne korupcijske obtožbe, povezane s petnajstimi nekdanjimi in sedanjimi poslanci parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Za dobro ime Sveta Evrope kot celote je ključnega pomena, da se te hude obtožbe raziščejo in da odgovorni zanje tudi odgovarjajo. Z delovanjem kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Svet Evrope prinaša vrednote in pomoč organizacije tja, kjer so najpomembnejše – na lokalno raven, kjer živimo in delujemo posamezniki.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ponuja možnost podaje pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice vsakomur, ki meni, da mu je bila kršena katera od pravic in svoboščin iz te konvencije, in ki pravnega varstva ni dosegel v svoji državi. Pravice do pritožbe na strasbourško sodišče nimajo le državljani držav članic Sveta Evrope, temveč vsi, ki menijo, da jim je bila na teritoriju držav članic Sveta Evrope kršena katera od konvencijskih pravic. Tudi na primer begunci. Po ocenah nas na globalni ravni korupcija stane med 1 in 3 bilijoni letno in preteklo leto je bilo za boj proti korupciji temno leto. Na evropski ravni je znana komisija Sveta Evrope proti korupciji Greco in tudi delo Sveta Evrope v boju zoper pranje denarja (Moneyval). Pri delu obeh organov dejavno sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki.

Svet Evrope je leta 2011 sprejel prvo in doslej edino konvencijo zoper nasilje nad ženskami in zoper nasilje v družini, tako imenovano Istanbulsko konvencijo. Slovenija jo je ratificirala leta 2015 in za pregon ter sankcioniranje tovrstnih dejanj je morala prilagoditi svojo zakonodajo. Za spoštovanje določil konvencije v vseh državah pogodbenicah skrbi posebno nadzorno telo. Žal je Slovenija zamudila priložnost, da bi v to pomembno telo predlagala odlične slovenske strokovnjake in strokovnjakinje.

Ali ste vedeli, da je Svet Evrope že leta 1981 sprejel prvo mednarodno pogodbo o varstvu osebnih podatkov? Na njej gradi tudi uredba Evropske unije za varstvo osebnih podatkov, ki bo v vseh državah članicah EU in tudi v Sloveniji začela veljati 25. maja letos. Medtem konvencijo Sveta Evrope posodabljamo v luči novih tehnologij, zanimanje za pristop h konvenciji pa močno presega območje Evrope, saj so k njej pristopile ali se za to zanimajo tudi mnoge afriške, azijske in ameriške države. Prav tako je Svet Evrope na  čelu oblikovalcev novih pravnih standardov v boju zoper terorizem in preostale oblike ekstremizma. Za potrebe tega prispevka ni treba naštevati vseh konvencij in protokolov Sveta Evrope, tudi glede delovanja tako imenovanih tujih terorističnih borcev in osamljenih volkov, torej teroristov, ki niso organizirani, temveč delujejo samostojno.

Hkrati Svet Evrope gradi nove standarde za vključevanje begunskih otrok v šolanje v državah sprejemnicah. Po načelu največje koristi za otroke se ukvarja tudi z zaščito otrok, katerih eden ali oba od staršev sta zaprta. Otrok staršev zapornikov je v Evropi za celotno slovensko populacijo – dva milijona. Ali ste vedeli, da pod okriljem Sveta Evrope v Strasbourgu deluje tudi Eurimages – fond Sveta Evrope za podporo evropskim filmom? Na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu je sodelovalo 20 filmov, ki jih je podprl Eurimages. In še, ali ste vedeli, da se v Sloveniji lahko sprehodite po šestih kulturnih poteh Sveta Evrope? Gre za poti, ki prečkajo več držav, in čez Slovenijo potekata na primer pot Sv. Martina in secesijska pot. Več si lahko ogledate na povezavi Sveta Evrope: www.coe.int.

Tukaj je predstavljen le majhen delček dela Sveta Evrope, ki je v skoraj sedmih desetletjih z več kot 220 konvencijami zgradil pravno podstat Evrope. Tudi na globalni ravni Svet Evrope prednjači pri postavljanju novih pravnih standardov. Zastavlja si tudi vprašanja, ki jih prinašajo uporaba umetne inteligence in robotike ter izzivi prihodnosti, ki vplivajo na varstvo človekovih pravic.

Svet Evrope se trenutno sooča z veliko finančno krizo, predvsem zaradi izpada rednega prispevka Ruske federacije kot odgovora na odvzem glasovalnih pravic delegaciji le-te v parlamentarni skupščini zaradi zasedbe Krima in območij vzhodne Ukrajine. Kriza, največja v času po koncu hladne vojne, kaže, kako zelo krhko je delovanje evropskega čuvaja demokracije, pravic in vladavine prava. Vlaganje v vladavino prava, demokratizacijo in varstvo človekovih pravic pomeni vlaganje v mir in blagostanje Evropejk in Evropejcev. Pot nazaj v razdeljeno Evropo ni prava pot. Hkrati moramo za vsako ceno braniti in ceniti vrednote Sveta Evrope, saj so ravno te – vladavina prava, človekove pravice in demokracija – edina prava pot naprej. Zato seveda dileme glede obstoja Sveta Evrope oziroma vprašanja za Slovenijo – biti ali ne biti v Svetu Evrope – v resnici ni. Pravo je resničen pravi zaveznik Slovenije kot relativno majhne države. Ker se ne moremo zanesti na silo moči, se moramo zanašati na moč prava. In Svet Evrope je glasnik ter branik moči prava in kot tak nepogrešljiv del evropske povojne institucionalne arhitekture.